V več mehiških mestih so se ponovno odvili množični shodi, na katerih je nekaj deset tisoč ljudi izrazilo podporo 43-im izginulim študentom in zahtevalo njihovo vrnitev. Protestniki v prestolnici Ciudad de Mexico v zvezi državi Guerrero, kjer so študentje izginili, pa tudi v zvezni državi Chiapas  so od oblasti zahtevali razkritje usode skupine študentov, ki jih, kot je znano, pogrešajo od konca septembra. Študentje pedagoške fakultete, ki so protestirali v podporo profesorjem na mehiškem podeželju, so izginili po tem, ko so na njihov avtobus, s katerim so se odpravili s protestov, streljali policija in oboroženi neznanci. V nedeljo je bilo v bližini mesta Igualu na jugu države odkrito množično grobišče, iz katerega so izkopali 28 za zdaj še neidentificiranih trupel, državne oblasti pa zločin povezujejo z izginulimi študenti. Protestnim shodom so se pridružili tudi starši pogrešanih študentov, protestniki pa so v Guerreri protestno zaprli cesto med prestolnico Chilpancingo  in letoviščem Acapulco.

Medtem ko se Mehičani ubadajo z domačimi problemi, pa so oči in puške Združenih držav Amerike še naprej uperjene v Sirijo in Irak, kjer skušajo zaustaviti Islamsko državo. Pozornost svetovne javnosti ostaja uprta v sirsko mesto Kobani, ki leži ob meji tik ob Turčiji. Po tem, ko so včerajšnji zračni napadi ZDA in njenih zlovoljnih zahodnih zaveznic začasno zaustavili sunitsko napredovanje v obleganem kurdskem mestu, naj bi pripadniki Islamske države ponovno okrepili svoje delovanje, tudi z novimi borci, in po nekaterih navedbah zasedli že tretjino Kobanija. Po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice naj bi bil sunitski borci od središča mesta oddaljeni vsega nekaj 100 metrov. V zadnjih treh dneh intenzivnega obleganja mesta je bilo ubitih najmanj 400 ljudi, več kot 160.000 pa jih je prisiljeno zapustiti domove. Mednarodni koaliciji so se medtem s prvimi letalskimi napadi priključile tudi avstralske vojaške sile, ki pa vojaško posredovanje proti Islamski državi zaenkrat omejujejo na Irak.

Čeprav je pristop h koaliciji voljnih minuli četrtek potrdil tudi turški parlament, tam živeči Kurdi ostajajo nezadovoljni z nedejavnostjo turške vlade, ko gre za posredovanje proti Islamski državi v Siriji in predvsem v Kobaniju. Turški Kurdi so sinoči kljub policijski uri ponovno odšli na ulice jugovzhodnih mest, kjer imajo večino, kakor tudi prestolnice Ankare. Kot že v preteklih dneh so znova izbruhnili spopadi s policijo, ki je protestnike razgnala s pomočjo vodnih topov in solzivca. Navkljub nasilju policije to tokrat ni imelo tako tragičnih posledic kot v preteklih dneh, ko je po zadnjih podatkih umrlo 22 ljudi. Več o dogajanju v Turčiji pa naš sodelavec Jaša.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Kljub pridružitvi mednarodni koaliciji turško sodelovanje v njej ostaja omejeno na dovoljenje vojaškega tranzita skozi državo, medtem ko Turčija v sam Irak, kaj šele Sirijo, zaradi geostrateških interesov vojaško ne posega.       

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Nasilje je sicer izbruhnilo tudi v podobnem protestu Kurdov v nemškem Hamburgu. Po uradnih navedbah naj bi protestniki po koncu formalnega dela protestov nadaljevali z nasilnim pohodom po mestu, zaradi česar je morala posredovati policija, že noč prej pa so se v enem od predelov mesta kurdski protestniki spopadli s salafisti.

V jemenski prestolnici Sana je na trgu Al Tahrir prišlo do samomorilskega napada, najverjetneje povezanega z najavljenim protestom šiitskih upornikov, ki so zavzeli mesto. Le malo pred napadom je namreč  mandatar za sestavo vlade Ahmad Avad bin Mubarak zavrnil moožnost, da oblikuje novo vlado. Mubarak je v pismu jemenskega predsednika zaprosil Abada Rabuja Mansurja Hadija zaprosil, naj ga v dobrobit narodne enotnosti izvzame iz oblikovanja nove vlade, kar naj bi slednji že upošteval. V samomorilskem napadu je sicer umrlo najmanj 43 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih.

V vojaško lomastenje na Bližnjem vzhodu je vmešana tudi Velika Britanija, ki pa bo militantne mišice napela tudi v boju proti eboli. Po odločitvi britanske vlade bo London v Sierro Leone v boj proti eboli poslal 750 pripadnikov vojaškega osebja, vojaško ladjo in tri helikopterje. Z njimi bodo Britanci skrbeli za transport zdravnikov, medtem ko bodo britanski soldati skrbeli predvsem za gradnjo centrov za zdravljenje te bolezni, ki je letos v Afriki zahtevala 3.500 smrtnih žrtev. Prijaznejši obraz bo dobila tudi s topovi okrašena vojaška ladja, ki se bo prelevila v začasno bolnišnico za sprejem nujnih primerov. Globalni obsesivni zaskrbljenosti nad ebolo še naprej sledijo Združene države Amerike, ki bodo po novem, vsled izogibu okuženim, po novem vsem potnikom, ki potujejo v ZDA iz Sierre Leone, Liberije ali Gvineje merili telesno temperaturo.

Podjetje Lafarge Cement, znano po mnogoletnem požvižgavanju na vsakršne okoljske posledice svojega delovanja, kljub razveljavitvi okoljevarstvenega dovoljenega nadaljuje z uporabo onesnažujočega petrolkoksa. Okoljsko dovoljenje, ki je dovoljevalo uporabo nevarnega petrolkoksa, je po pritožbi okoljevarstvenih organizacij v avgustu razveljavilo in ga poslalo v novo presojo na pristojno Agencijo za okolje. Več o Lafargovem ignoriranju sodnih odredb pa Uroš Macerl iz Eko-kroga.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Da je Lafarge Cement dejansko še naprej uporabljal petrolkoks, je potrdil tudi nedavni inšpekcijski nadzor Inšpekcije za okolje in naravo, ki obljublja ustrezne ukrepe. Citiramo.

"Inšpekcija za okolje in naravo je opravila inšpekcijski nadzor v družbi Lafarge cement, dne 7. 10. 2014. Ugotovljeno je bilo, da družba obratuje oziroma poteka proizvodnja klinkerja v rotacijski peči. Kot gorivo se uporablja petrolkoks. Pregled iz drugih področij nadzora oziroma celovit inšpekcijski pregled tega dne ni bil opravljen, ker je bil celovit inšpekcijski nadzor opravljen že 10. 9. 2014, ko naprava ni obratovala. Inšpekcija bo delovala v skladu z veljavnimi predpisi in sodbo sodišča, ki je zadevo, o kateri odloča Agencija RS za okolje, vrnilo v ponovni postopek."