Lecornu ni gotOFF
Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Izrael in sporočil, da je palestinskemu odporniškemu gibanju Hamas začasno dovolil oborožitev za vzpostavitev reda. Hamas je v Han Junisu Rdečemu križu predal dvajset izraelskih talcev. Avtobusi Rdečega križa so pripeljali tudi do izraelskega vojaškega zapora Ofer na Zahodnem bregu, kjer čakajo na izpustitev 108 palestinskih zapornikov. Na pred zaporom čakajoče Palestince je izraelska vojska streljala z gumijastimi naboji in metala solzivec. V mestu Gaza medtem potekajo spopadi med klanom Dogmuš in Hamasovimi borci. Na notranjem ministrstvu v Gazi so oborožene pripadnike klana označili za kolaborantsko milico. Za danes je v egiptovskem Šarm El Šejku napovedano podpisovanje dogovora za premirje med Hamasom in Izraelom, ki mu bo po obisku izraelskega parlamenta prisostvoval ameriški predsednik Trump.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je za premierja ponovno imenoval Sebastiena Lecornuja štiri dni potem, ko je sprejel njegov odstop. Za ministra za finance je ponovno imenoval Rolanda Lescura. Gerald Darmanin ostaja pravosodni minister. Rachida Dati ostaja ministrica za kulturo, tudi stolček ministra za zunanje zadeve bo še naprej grel Jean-Noël Barrot. Dosedanjo ministrico za delo Catherine Vautrin pa je Macron prestavil na ministrstvo za obrambo. Novi obrazi so Jean-Pierre Farandou kot minister za delo, Monique Barbut, ki bo vodila okoljsko ministrstvo, in nekdanji direktor policije Laurent Nuñez, ki prevzema notranje ministrstvo. Novemu staremu premierju je predsednik naročil, da do danes predstavi osnutek proračuna za naslednje leto. Prav zaradi varčevalnega proračuna po Macronovem diktatu v Franciji in Lecornujevaga prvega imenovanja v začetku septembra potekajo protesti in stavke pod geslom »blokirajmo vse«, ki so tudi pripeljale do Lecornujevega prvega odstopa.
V ekvadorski prestolnici Quito so se nadaljevali protesti proti vladi predsednika Daniela Noboe zaradi visokih cen goriva. Protestniki so blokirali ceste in zažigali gume. Protesti so se začeli pred tremi tedni, ko je k splošni stavki pozvala Konfederacija staroselskih narodnosti Ekvadorja po umiku subvencije za gorivo, ki je podražil bencin za več kot 50 odstotkov. Po začetku protestov je predsednik Noboa razglasil izredno stanje v desetih provincah, vključno s prestolnico. Policija in vojska sta med protesti od takrat aretirali več sto protestnikov, enega pa so vojaki ubili.
Pakistanska in afganistanska vojska sta se spopadli ne meji med državama. Obe vojski zatrjujeta, da sta zavzeli in uničili več nasprotnih obmejnih postojank. Afganistanska vojska je položaje pakistanske vojske na meji napadla v noči s sobote na nedeljo v odziv na četrtkove bombne napade v Kabulu in v provinci Paktika, za katere je afganistanska talibska vlada obtožila pakistansko vojsko. Pakistanska vlada se na obtožbe ni uradno odzvala. Od leta 2021 je sicer pakistanska vojska v Afganistanu večkrat izvedla zračne napade na tako imenovane pakistanske talibane, ki jim afganistanska vlada po obtožbah pakistanske ponuja zavetje v državi in omogoča izvajanje terorističnih napadov na Pakistan z afganistanskega ozemlja. Pakistanska vojska navaja, da je v spopadih čez vikend ubila okrog 200 talibanov in z njimi povezanih teroristov, afganistanska vojska pa, da je ubila 58 pakistanskih vojakov.
V mestu Gabes na jugu Tunizije so protestniki vdrli v tovarno za procesiranje fosfata Tunizijske kemične grupe, potem ko so zahtevali njeno zaprtje zaradi onesnaževanja in povzročanja respiratornih bolezni pri prebivalstvu. Protestniki so zanetili požar v pisarniškem delu poslopja in blokirali ceste, policija je posredovala s solzivcem. Zaprtje tovarne in njeno zamenjavo z obratom z manj izpusti je vlada prebivalcem Gabesa obljubila leta 2017, predsednik Kais Saied pa je onesnaževanje v mestu prejšnji teden označil za okoljski atentat, vendar proti državnemu podjetju do zdaj ni ukrepal.
Na lokalnih volitvah na Kosovu je v prvem krogu župane dobilo 21 občin, med njimi devet od desetih večinsko srbskih občin, kjer so večino glasov osvojili kandidati Srbske liste. Izmed albanskih strank sta Samoopredelitev in Demokratska stranka dobili po tri župane, Demokratska zveza dva, po enega pa Zavezništvo za prihodnost Kosova, Socialdemokratska iniciativa, Državljanska lista za Ramiza Lladrovca, en županski položaj pa je osvojila tudi Turška demokratska stranka Kosova. Volitve so potekale v 38 občinah, izbor župana se nadaljuje v drugi krog med drugim v Prištini. Gre za prve redne lokalne volitve po izrednih volitvah leta 2023, ki jih je srbsko prebivalstvo na severu Kosova večinoma bojkotiralo, tako da so županska mesta prevzeli albanski kandidati. Izredne lokalne volitve so sledile protestnemu odhodu Srbov iz kosovskih institucij konec leta 2022 zaradi prepovedi srbskih registrskih tablic. Več o vrnitvi Srbske liste na severnem Kosovu v OFFsajdu ob petih.
Sočasno z zasedanjem Parlamentarne skupščine Nata na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v soboto na Kongresnem trgu v organizaciji Mirovnega inštituta potekal Festival miru. Udeleženci festivala so izvedli tako imenovano ljudsko skupščino za oblikovanje zahtev za mirovno politiko Slovenije. V okviru festivala sta umetniška iniciativa Float 2 Gaza in kolektiv Hupa Brajdič organizirala branje imen več kot 20 tisočih otrok, ubitih v Gazi. Branje imen je potekalo tudi v Kranju, Novem mestu, Velenju in na Bledu. Proti večeru je okrog 150 ljudi s Kongresnega trga krenilo na Dunajsko cesto in protestiralo proti zasedanju Parlamentarne skupščine Nata, ki so ga označili za okupatorja Ljubljane.
Vodja poslanske skupine Socialdemokratov Jani Prednik je odstopil s poslanskega mesta zaradi obtožb partnerskega nasilja. Prednika je njegova nekdanja partnerka na tožilstvu v Slovenj Gradcu pred enim mesecem ovadila zaradi psihičnega in fizičnega nasilja, vključno z grožnjami z umorom in naročanjem umora. Glede na prijavo ji je dvakrat grozil s kuhinjskim nožem. Prijaviteljica je tožilstvu predložila dokaze v obliki avdio in video posnetkov, fotografij, emailov in telefonskih sporočil. Za portal N1 je Prednik zanikal, da bi bil kakorkoli nasilen, a priznal, da je včasih »odreagiral narobe« in da nekatera svoja dejanja obžaluje. Glede nekaterih obtožb trdi, da se ne spomni. Čeprav v začetku izjave lastno nasilje zanika, trdi, da sta bila toksičnost in nasilje obojestranska, vendar on nasilja partnerke nad njim ni dokumentiral. Poleg tega pojasnjuje, da ni odstopil, ker bi bil kriv, ampak ker ne želi, da bi politika postala ujeta v osebna obračunavanja. Prednikova stranka se je na njegov odstop odzvala, da njegovo odločitev spoštujejo in da menijo, da gre v danih okoliščinah za pravilno potezo.
Dodaj komentar
Komentiraj