Koalicijska pogajanja v povolilni Italiji so doživela nov obrat. Voditelj stranke Gibanje petih zvezd Luigi di Maio je oznanil, da so pogajanja z desno koalicijo pod vodstvom nacionalistične stranke Liga propadla. Hkrati naj bi začel pogajanja s socialdemokratsko Demokratsko stranko. Na marčevskih volitvah je največ glasov dobila desna koalicija, sledilo je Gibanje petih zvezd, tretjeuvrščena pa je bila Demokratska stranka; a noben izmed teh blokov ni dobil dovolj podpore za samostojno vladavino. Pogajanja med Gibanjem petih zvezd in desno koalicijo so propadla zaradi zahteve Gibanja, da največja izmed desnih strank - Liga - v koalicijo vstopi samostojno brez stranke Forza Italia pod vodstvom Silvia Berlusconija, česar pa Liga ni bila pripravljena sprejeti. Demokratska stranka je po drugi strani od volitev vztrajala, da bo ostala v opoziciji. Včeraj pa je njen predsednik Maurizio Martina oznanil, da so pripravljeni vstopiti v pogajanja z Gibanjem petih zvezd, če to nedvoumno razglasi, da so pogajanja z desnimi strankami zaključena. Vodja Gibanja Di Maio je ta pogoj zdaj izpolnil, s čimer se začenja nov krog koalicijskih pogajanj med Gibanjem petih zvezd in Demokratsko stranko.

Irska vlada in ameriško tehnološko podjetje Apple sta podpisala pogodbo o Applovem vračilu 13 milijard evrov davkov. Leta 2016 je Evropska komisija odločila, da je pogodba med Irsko in Applom, ki mu je Irska omogočala plačilo nižjih davkov, predstavljala nedovoljeno državno pomoč in Applu ukazala vračilo. Tako Apple kot irska vlada se z odločitvijo ne strinjata in sta sprožila pritožbo pred Sodiščem Evropske unije. Včeraj podpisana pogodba predvideva, da bo Apple neplačane davke prenesel na poseben transakcijski račun pod nadzorom tretje osebe, kjer bo znesek čakal do odločitve sodišča.

Skoraj 3000 kilometrov severozahodno od Dublina pa so volivci na Grenlandiji izvolili novo sestavo parlamenta te avtonomne države znotraj danske kraljevine. Vladajoča socialdemokratska stranka Siumut je prejela največ - dobrih 27 odstotkov - glasov. S četrtino glasov ji tesno za petami sledi stranka Inuit Ataqatigiit, ki se označuje za demokratično socialistično. Obe stranki se zavzemata za popolno neodvisnost od Danske. Obema pa se je v primerjavi s prejšnjimi volitvami v volilno telo zažrla centristična stranka Demokraatit, ki je do neodvisnosti bolj zadržana. Danska sicer letno Grenlandiji nameni malo manj kot pol milijarde evrov, kar predstavlja več kot polovico grenlandskega proračuna. Predvolilno kampanjo sta dominirali vprašanji izkoriščanja naravnih virov in izboljšav infrastrukture. O njenem stanju priča tudi dejstvo, da so v odročnejše predele države volilne skrinjice dostavljali s pasjimi vpregami.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na obisku pri ameriškem kolegu Donaldu Trumpu pozval k sprejemu novega sporazuma z Iranom glede tamkajšnjega jedrskega programa. Po Macronovih besedah naj bi morebitni novi sporazum vključeval popolno ustavitev iranskega jedrskega programa do leta 2025 in omejitev iranskega vpliva širom Bližnjega vzhoda, francoski predsednik pa ga označuje kot nadgradnjo obstoječega sporazuma. Obstoječi sporazum predvideva, da ameriški predsednik periodično obnavlja zamrznitev sankcij proti Iranu. Naslednjo podaljšanje te zamrznitve bo moral Trump podpisati 12. maja, Trump pa je oznanil, da se bo do takrat odločil, ali bo sporazum še spoštoval. Eden glavnih namenov Macronovega obiska v Beli hiši je bil tako prepričati Trumpa, naj sporazum spoštuje. Iran vodi civilni jedrski program, zahodne sile pa do sedaj javnosti niso predstavile nikakršnih dokazov, da bi kdaj razvijal tudi jedrsko orožje.

Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj je napovedala predvolilni shod v Sarajevu. Shode pred turškimi predčasnimi volitvami konec junija so že prepovedale Avstrija, Nizozemska in Nemčija. Zborovanje v Sarajevu 20. maja organizira Unija evropskih balkanskih demokratov, ki deluje v okviru Unije evropskih turških demokratov. Gre za lobistično skupino s tesnimi povezavami s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Slovenija

Sindikat poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana in Svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana sta pred dvema urama na letališču v Brniku organizirala protestni shod. S shodom želijo opozoriti vodstvo družbe na nestrinjanje z novo kolektivno pogodbo. Ta med drugim zaostruje pogoje za upravičenost do dodatka za delovno uspešnost, izpušča pogoje za napredovanje in nagrajevanje ter črta določila o merilih za ugotavljanje presežnih delavcev. Kolektivno pogodbo je sicer podpisal tretji sindikat v podjetju, to je Sindikat družbe Aerodrom Ljubljana, zato je ta že stopila v veljavo.

Državni svet na današnji izredni seji odloča o predlogu odložilnega veta na zakon, ki do konca tega leta zvišuje znesek denarne socialne pomoči z 297 na 385 evrov. Zakon je Državni zbor sprejel prejšnji teden. Predlog odložilnega veta je podalo 11 svetnikov, prvopodpisani Igor Velov pa mu nasprotuje, saj naj bi jemal denar za infrastrukturo. Na sklic izredne seje so se odzvali nevladniki, ki apelirajo na svetnike, naj ga zavrnejo, saj v nasprotnem primeru ne vidijo možnosti, da bi Državni zbor zakon še enkrat potrdil s potrebnimi 46 glasovi za. Pod dopis se je podpisalo 49 nevladnih organizacij s prvopodpisanim Rdečim križem Slovenije. Goran Forbici s centra nevladnih organizacij CNVOS poudari, da je dvig socialne pomoči nujno potreben.

Izjava

Forbici je prepričan tudi, da je utemeljitev za zavrnitev zakona nezadovoljiva.

Izjava

Poslanci Državnega zbora so včeraj 61. izredno sejo zaključili po eni minuti in 50-ih sekundah. Na dnevnem redu seje, ki so jo zahtevali poslanci SMC in Levice, je bilo 14 zakonov in ena avtentična razlaga. Poslanci SDS, NSi, SD in Desus pa so zavrnili predlagan dnevni red, s čimer se je seja zaključila. Poslance sicer jutri čaka še ena - 62. - izredna seja, na kateri bodo obravnavali končno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji - tako imenovane Logarjeve komisije.