Mainstream OFF

Mainstream OFF

Aktualno-politična novica
8. 7. 2019 - 15.00
 / OFF

Kot novi premier Grčije je prisegel Kiriakos Micotakis. Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji je zmagala konservativna opozicijska stranka Nova demokracija Kiriakosa Micotakisa, ki je premagala levičarsko Sirizo dosedanjega premierja Aleksisa Ciprasa. Novo demokracijo je podprlo okrog 40 odstotkov volivcev, stranka Siriza premierja Ciprasa pa je prejela 31 odstotkov glasov. Kot kaže, bo 51-letni Micotakis s svojo stranko imel 158 poslanskih sedežev v 300-članskem parlamentu, kar mu bo omogočilo zadostno večino, da mu za vodenje vlade ne bo treba sklepati koalicijskih dogovorov. Siriza bo imela 86 poslanskih mandatov in s tem v skladu z napovedmi predvolilnih anket doživela močan poraz. Končni razrez bo odvisen od uspešnosti manjših strank, ki za vstop v parlament potrebujejo vsaj tri odstotke glasov.

V kampanji je Micotakis obljubljal preporod skozi vrsto reform na področjih izobraževanja, uprave in pravosodja ter spremembe na trgu delovne sile, s čimer želi zmanjšati stopnjo brezposelnosti. Micotakis, ki je vodenje Nove demokracije prevzel leta 2016, izhaja iz znane politične dinastije. Njegov oče Konstantinos Micotakis je bil vodja Nove demokracije in premier. Njegova sestra Dora Bakojanis je bila zunanja ministrica in prva županja Aten. Njegov nečak Kostas Bakojanis pa je novi župan grške prestolnice.

Malta je sporočila, da bo dovolila na kopno vsem 65 migrantom, ki jih je v Sredozemskem morju rešila ladja Alan Kurdi nemške nevladne organizacije Sea-Eye. Ljudi bodo premestili v druge države EU, so sporočile oblasti v Valletti po pogovorih z Evropsko komisijo in Nemčijo. Malteške oblasti so ladji Alan Kurdi sicer prepovedale vplutje v njihovo pristanišče. Migrante z ladje, ki pluje v mednarodnih vodah, bo pobrala malteška vojaška ladja in jih prepeljala v pristanišče. Poleg tega bodo v skladu z dogovorom, ki ga je Valletta dosegla z Evropsko komisijo in nemško vlado, partnerke v EU sprejele še najmanj polovico od 58 migrantov, ki jih je ločeno rešila malteška mornarica.

Ladja Alan Kurdi, ki je v petek v Sredozemlju z gumijastega čolna rešila 65 ljudi, je v noči na nedeljo odplula proti Malti, potem ko ji italijanske oblasti niso dovolile vplutja v pristanišče na Lampedusi. A tudi malteške oblasti so ladji danes prepovedale vplutje v njene ozemeljske vode. Pred tem so dovolile zgolj izkrcanje trem migrantom z ladje, ki so zboleli in so bili v zelo slabem stanju, in jih prepeljale v zdravstveno oskrbo na Malto.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v govoru na vrhu G20 v Osaki predlagal uvedbo ločevanja spolov na univerzah po japonskem modelu. Erdogan je dejal, da je 80 ženskih univerz na Japonskem zelo pomemben napredek v izobraževanju in da si lahko predstavlja, da bo v Turčiji uvedel nekaj podobnega. Po vrnitvi z vrha je v Ankari ponovno poudaril prednosti izobraževalnega sistema, ki vključuje spolno segregacijo po japonskem modelu, in zaprosil turški svet za visoko šolstvo, da sprejme potrebne ukrepe za njegovo uvedbo ločenih univerz.

Številni turški prebivalci, vključno z aktivisti za pravice žensk in feministkami, so se kritično odzvali na reformo turškega predsednika. Mnogi med njimi menijo, da je precej neprimerno vzeti Japonsko kot model za reformo izobraževanja. Japonska še zdaleč ni zgled glede vprašanj enakosti spolov. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma za leto 2018, ki obravnava globalno neenakost med spoloma, je Japonsko uvrstilo na 110. mesto od 149 držav, Turčija pa za Japonsko zaostaja za 20 mest.

Trideset let po žametni revoluciji se Čehi in Slovaki ponovno zbirajo na masovnih uličnih protestih. Čeprav protestniki pravijo, da jih navdihuje upor leta 1989, ki je porušil komunizem na takratnem območju Češkoslovaške, je danes njihov boj drugačen. Demonstranti pravijo, da se trudijo, da bi se spopadli z avtoritarizmom, pa tudi s široko razširjeno korupcijo. Tako v Češki republiki kot na Slovaškem se protestniki soočajo z globoko utrjenimi političnimi interesi in z voditelji s precejšnjo podporo ljudstva. Na Slovaškem so množične demonstracije na državni ravni sprožili umori preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove januarja 2018, ki jih je domnevno odredil poslovnež iz vladajoče stranke Smer. Protesti so prisilili takratnega predsednika vlade Roberta Fica, da je spomladi lansko leto odstopil. To je privedlo do izvolitve aktivistke Zuzane Čaputove [zuzAne čaputOve], ki je postala prva predsednica države, in je navdihnilo oblikovanje novih političnih strank. 

Iransko zunanje ministrstvo je napovedalo, da bodo v 60 dnevih izvedli tretjo fazo odstopa od jedrskega sporazuma, če preostale podpisnice ne bodo našle načina, kako se upreti ameriškim sankcijam proti Teheranu. Tretja faza delnega odstopa od sporazuma se bo začela septembra, če preostalim podpisnicam - Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji - ne bo uspelo izpolniti svojih zavez iz sporazuma. V okviru tretje faze bi Iran ponovno zagnal reaktorje s težko vodo, da bi lahko proizvajali plutonij. Oblasti v Teheranu so že v nedeljo napovedale bogatenje urana do 20 odstotkov. Za izdelavo jedrskega orožja je sicer potreben uran, obogaten za 90 odstotkov. Iran je 8. maja letos razkril večstopenjski načrt, v skladu s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, potem ko so to lani storile ZDA in ponovno uvedle sankcije.

Sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča so nekdanjega vodjo milice v Demokratični republiki Kongo Boscoja Ntagando spoznali za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Kazen mu bodo sodniki izrekli kasneje, lahko pa ga doleti dosmrtna ječa. Sodniki so Ntagando, ki se ga je zaradi krutosti prijel vzdevek Terminator, za krivega spoznali v 18 točkah obtožnice. Zločine je zagrešil, ko je bil med letoma 2002 in 2003 na čelu t. i. Domoljubnih sil za osvoboditev Konga v pokrajini Ituri na severovzhodu Demokratične republike Kongo. Ta milica je bila vojaško krilo uporniškega Združenja kongovskih domoljubov. Ntagandi so začeli soditi leta 2015, sodniki pa so na sojenju poudarili, da je bil Ntaganda ključni vodja, ki je izdajal ukaze za ubijanje civilistov, pripadnikov druge etnične skupine, v nemirni pokrajini Ituri, in to s ciljem prilastiti si njena naravna bogastva. Ituri je bogat z zlatom, diamanti in nafto.

V pokrajini Ituri je bilo od izbruha nasilja leta 1999, v katerem so se različne milice borile za prevlado nad viri naravnih bogastev, po ocenah organizacij za zaščito človekovih pravic ubitih več kot 60.000 ljudi. Ntagandova milica je po trditvah tožilstva ubila najmanj 800 ljudi.

Venezuelska opozicija je sporočila, da je privolila v obnovo pogovorov s predsednikom Nicolásom Madurom. Juan Guaidó, ki se je januarja samooklical za začasnega predsednika Venezuele, je v odzivu na posredovanje Norveške dejal, da bo srečanje med predstavniki opozicije in vlade potekalo na Barbadosu. Norveška je medtem sporočila, da bodo pogovori potekali ta teden. Venezuelska vlada se na napoved pogovorov še ni odzvala. Guaidó je aprila poskusil oblast prevzeti z vojaškim udarom, a mu to ni uspelo. Večina vojske je namreč ostala zvesta vladi. Maduro je za poskus udara dejal, da so ga organizirale ZDA. Po aprilskem poskusu prevrata je veliko opozicijskih poslancev izgubilo parlamentarno imuniteto, nekateri pa so bili aretirani. Oblasti so imuniteto odvzele tudi Guaidóju, a ga za zdaj še niso zaprle, kljub njegovim izjavam, da ne izključuje vojaškega posredovanja za odstranitev predsednika Madura. Guaidó je sicer večkrat omenil možnost napada ZDA na Venezuelo. Podpira ga več kot 50 držav, vključno z ZDA, večino Latinske Amerike in številnimi državami Evropske unije. Maduro medtem ohranja podporo pomembnih zaveznikov, kot sta Rusija in Kitajska.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness