Martinov off

Začenjamo na severu južnoameriške celine, natančneje v  Gvajani, kjer se soočajo z ustavnopravnim zapletom. Tamkajšni predsednik Donald Ramotar je namreč presenetil s samosvojo interpretacijo ustave in ukazal začasno prekinitev dela parlamenta. Ukrep je preventivne narave, saj bi poslanci nacionalne skupščine, v kateri ima večino opozicija, morali v kratkem glasovati o nezaupnici predsedniku. Ramotarova poteza je naletela na ostro obsodbo opozicijskih poslancev, ki bi morali začeti s parlamentarnim delom po rednih letnih dvomesečnih parlamentarnih počitnicah.

Poslanci so se zbrali pred poslopjem parlamenta in napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredsta, da bi razveljavili ukrep. Prekinitev parlamentarnega dela lahko sicer velja za največ 6 mesecev. Ramotar, ki je na oblasti od decembra 2011, je svojo odločitev opravičeval s tem, da želi izkoristiti čas prekinitve parlamentarnega dela za dialog z opozicijo v dobrobit ljudstva, medtem pa je predstavnik opozicije Moses Nagamootoo že napovedal, da bodo predlog o nezaupnici vložili v obravnavo, takoj ko bo parlament zopet začel zasedati.

Egiptovski presednik Abdel Fattah al Sisi si očitno želi biti zapisan v zgodovino kot zagovornik demokracije. Al Sisi se je namreč pohvalil, da je izpeljal reforme institucije predsednika države in reforme ustavne ureditve ter obljubil, da bodo v prvih štirih mesecih naslednjega leta razpisane parlamentarne volitve. Pomenljivo dejstvo je, da Al Sisi te obljube ni dal egiptovskemu ljudstvu, ampak delegaciji ameriških gospodarskih podjetij. Naj spomnimo, da je Al Sisi na oblast prišel z lanskoletnim vojaškim udarom, ko je odstavil demokratično izvoljenega Muhameda Mursija in pričel s sodnim pregoniom njegovih privržencev.

Kot dosežek njegove prodemokratične politike lahko smatramo tudi oboroženo islamistično skupino Ansar Beit al Makdis, ki se je formirala kot odgovor na Al Sisijevo represijo po Mursijevem padcu in se je izpostvila z napadi na egiptovske varnostne sile in na tarče v sosednjem Izraelu. Omenjena skupina je zdaj tudi izpolnila strahove egiptovskih varnostnih organov in prisegla zvestobo Islamski državi.

Medtem je Islamska država očitno pred hudim porazom v Iraku. Iraška vojska je na severu države izpeljala uspešno ofenzivo na mesto Beiji, ki so ga borci Islamske države zavzeli junija. Iraška vojska je s helihoptrskimi zračnimi napadi pregnala uporniške borce iz središča mesta, nato so ga kopenske enote zavzele z zahoda in juga. Borba za Baiji je izrednega pomena, ker kakšnih 15 kilometrov od mesta leži največja rafinerija nafte v Iraku. Rafinerija je sicer še vedno v rokah borcev Islamske države, ampak bojevniki so sedaj odrezani od mesta in v obroču iraške vojske, tako da Islamski državi poleg vojaškega poraza in izgube ozemlja grozi tudi izguba bogatega vira finančnih sredstev.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je imenoval petčlansko komisijo, ki bo raziskala izraelske napade na objekte Združenih narodov med poletno ofenzivo na Gazo. Komisija bo raziskala dogajanje med izraelsko ofenzivo od 8. julija do 26. avgusta, v kateri je umrlo več kot 2.000 Palestincev, med katerimi skoraj 600 otrok. Komisija bo raziskala zlasti izraelske napade nad šole pod zaščito UNRWA, kjer je bilo ubitih veliko palestinskih beguncev in tudi preverila izraelske trditve, češ da je bilo v eni izmed šol skrito orožje.

Selimo se na evropska tla, natančneje na Norveško, kjer se očitno zelo otepajo imigrantov. Na Norveškem raste trend izgona imigrantov. Norveški policijski urad za priseljence v zadnjih mesecih pospešeno izganja priseljence, da bi dosegli vladni cilj, ki določa, da morajo do konca letošnjega leta iz države izgnati 7.100 nezakonitih priseljencev. Po tem, ko je urad za priseljence septembra postavil rekord s 763 izgonov, jim je oktobra že uspelo postaviti nov državni rekord z zavidljivimi 824 izgoni. Namen omenjene akcije je izgon zavrnjenih prosilcev za azil in priseljencev, ki so storili kazniva dejanja.

Britanski poslanci so kljub ostrim kritikam podprli vladni predlog o ponovni pridružitvi 35-im pravosodnim ukrepom Evropske unije, vključno z evropskim zapornim nalogom. Britanska vlada je lani, v skladu z možnostmi lizbonske pogodbe, odstopila od izpolnjevanja vseh 133 evropskih ukrepov na področju pravosodja in policije, hkrati pa napovedala, da se bo ponovno pridružila 30 ukrepom. Rok za to se izteče 1. decembra, med ukrepi, ki jih je London ponovno sprejel, pa je na največ nasprotvanja naletel evropski zaporni nalog, saj po mnenju njegovih nasprotnikov ogroža svoboščine Britancev in suverenost države. Vlada je v postopku sprejemanja evropskih pravosodnih ukrepov najprej celo napovedala, da bodo poslanci o zapornem nalogu odločali posebej, na koncu pa so ga, ob glasnih kritikah predvsem konservativnih poslancev, sprejeli skupaj z ostalimi ukrepi.

Mineva 799 let od pomembne ugotovitve, do katere je prišla Rimokatoliška cerkev. Leta 1215 so cerkveni dostojansveniki na četrtem lateranskem koncilu sprejeli nauk o transubstancijaciji, ki uči, da se prek čudeža euharistije med svtim obredom hostija in vino pretvarjajo v resnično telo in resnično kri Kristovo. Naj poudarimo, da ta sprememba zadeva samo bit hostije in vina in ne le zunanji izgled.

Na pomen vina se spomnimo zlasti danes, ko praznujemo god svetega Martina. Več o tem prazniku nam je povedal vinar Slavko Toplišek:

Izjava.

Zakaj ima vino med vsemi alkoholnimi pijačami v Sloveniji tako posebno mesto?

Izjava.