Obalo južne Evrope je v prvih mesecih 2014 skušalo doseči rekordno število migrantov. Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic - Frontex je v prvi polovici leta zabeležila prihod okrog 42.000 migrantov, kar je trikrat več kot v istem obdobju lani. Leta 2013 je Frontex v tem času zaznal prihod le okrog 12.400 migrantov. Več kot polovica vseh opaženih migrantov pa je bila namenjena v Italijo.

Parlamentarne volitve v Indiji so se, sodeč po delnih rezultatih, zaključile z zmago največje opozicijske stranke BJP Narendre Modija. Kot kažejo prvi rezultati in izidi vzporednih volitev, bi zmagoviti hindujski nacionalistični stranki BJP lahko uspelo, da bi si kot prvi v zadnjih 30 letih sami zagotovili večino v parlamentu, skupaj s svojimi zavezniki pa imajo že zagotovljeno prepričljivo večino. Trenutno vladajoči Indijski nacionalni kongres, ki ga prebivalstvo obtoža korupcije in slabega upravljanja, je že priznal poraz. Izid predstavlja poraz tudi za politično dinastijo Nehru-Gandi, katere potomec je zastavonoša poražene stranke.

Japonski premier Shinzo Abe želi reinterpretirati japonsko mirovniško ustavo. S tem bi se izognil politično zahtevni spremembi ustave, a vseeno odpravil omejitve japonskim vojaškim aktivnostim. Te prepovedujejo intervencijo japonske vojske v primeru napada na zavezniške sile in omejujejo japonsko vojsko na obrambno silo. Japonska bi s spremembo lahko poglobila svoje sodelovanje z zavezniškimi silami, predvsem z Združenimi državami Amerike, ter se s spremembo narave svojih oboroženih sil odločneje postavljala po robu Kitajski. Japonska družba je glede spremembe ali reinterpretacije ustave, ki so jo spisale ameriške okupacijske oblasti po koncu druge svetovne vojne, deljena.

V Turčiji se ob naraščanju števila mrtvih v rudarski nesreči v mestu Soma krepijo in razmnožujejo tudi protivladni protesti. Protestniki turško vlado krivijo tudi za katastrofalne delovne pogoje, ki so jim bili izpostavljeni rudarji v Somi. Protesti so zajeli Ankaro, Carigrad, Izmir in Zonguldak. Policijske enote so proti protestnikom v Izmiru – teh je bilo okrog 20.000 - uporabile tudi solzivec in vodne topove. V rudniku pa naj bi bilo še vedno zajetih, a verjetno mrtvih najmanj 100 rudarjev.

Litva je postala prva država v Evropski uniji, ki je izglasovala prepoved prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let. Prepoved prodaje energijskih zvarkov bo stopila v veljavo novembra letos in bo veljala za vse pijače, ki vsebujejo več kot 150 miligramov kofeina na liter. Aplicirana bo tudi na vse pijače, ki vsebujejo alternativne vrste stimulansov, kot so na primer guarana, ginseng, taurin in glukonolakton.

V mestu Nantes na zahodu Francije je prišlo do obmetavanja z jajci med desničarskimi in levičarskimi skupinami. Dogodek je spodbudila akcija levo usmerjenih aktivistov gibanja “Manif pour Tous” za enakost med spoloma. Na seksizem v družbi želijo opozoriti z akcijo, v okviru katere spodbujajo moške dijake, naj v šolo pridejo oblečeni v krila. Podpirajo jih tudi šolske oblasti v Nantesu in ministrstvo za izobraževanje, močno pa jim nasprotujejo konservativci, ki pravijo, da gre za nespoštovanje moškosti in ženskosti. Nasprotujejo tudi razlagi, da sta omenjena koncepta družbeni konstrukt.

Pričeli si se Evropski dnevi akcije »May of solidarity«, ki bodo trajali do 25. maja. Evropski dnevi akcije so namenjeni gradnji nadnacionalnih bojev proti varčevalnim ukrepom, privatizaciji in prekarizaciji dela. Čez vikend bodo potekale mobilizacije v več evropskih državah. V soboto, 17. maja, bodo v Dusseldorfu člani Blockupya organizirali protestno akcijo proti deportaciji ilegalnih migrantov. V Berlinu se azilanti pripravljajo na jutrišnji shod, medtem ko bodo v Bologni v nedeljo potekali protesti proti centrom za tujce. V času desetdnevne iniciative bodo v več evropskih mestih izvedene akcije pred Applovimi trgovinami. Protestne akcije bodo izražale solidarnost do kitajskih delavcev, ki so vpeti v sistem izkoriščanja elektronskih hi-tech multinacionalk.

Aktivno stavkajoči in ne samo solidarni pa so delavci v restavracijah s hitro prehrano, ki so včeraj boj za svoje pravice popeljali na nov nivo. V ZDA se že dlje časa borijo za dvig plač, ki so trenutno na minimalni postavki 7,75 dolarja na uro, na 15 dolarjev. Včeraj so stavkali v več kot 150 mestih po ZDA, prvič pa so stavko razširili tudi v tujino. Solidarnost z njimi, kot tudi svoje nezadovoljstvo z delovnimi pogoji so s stavko izrazili delavci v več kot 30 državah. Prodaja hitre hrane v ZDA v zadnjem času upada, raste pa v vzpenjajočih se trgih po svetu, zato delavci skušajo udariti tam, kjer boli. Korporacije, ki obvladujejo okrpečevalnice s hitro prehrano, pa sporočajo: our way or the highway. V primeru povišanja plač, ki bi zarezalo v njihove profite, napovedujejo odpuščanje.

Ameriška Zvezna komisija za komunikacije, ki ji predseduje bivši lobist komunikacijske industrije Tom Wheeler, je sprejela odločitev glede predloga favoriziranih objav na internetu. Ta bi dramatično vplivala na uporabnikovo doživljanje interneta. Odločitev odpira možnost interneta dveh hitrosti in negira pravila internetne nevtralnosti. Ponudnikom internetnih storitev bi sprejetje predloga omogočilo dodatno zaračunavanje za hitrejše prikazovanje internetnih vsebin. Časi, ko je internet veljal za enakopravno platformo svobodne objave in izmenjave podatkov, se torej bližajo koncu. Treba bo zajeti zrak in se spustiti globje. Deep...

In za čas, ki ga boste potem ponovno preživeli na površju, naj vam povemo še, da je Vrhovno kasacijsko (prizivno) sodišče v Rimu preklicalo obtožbo terorizma za štiri priprte pripadnike gibanja NO TAV. Sabotažne akcije, ki ne ogrožajo nikogar razen strojev in potrošniških komoditet, se torej, novi evropski varnostni zakonodaji navkljub, še vedno ne obravnavajo enako kot teroristična dejanja.

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so se danes sestali z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom. Minister se je s sestankom odzval na včerašnji 24-urni ultimat ŠOS-a, naj se izjasni, kako namerava ministrstvo zagotoviti sredstva za subvencioniranje prevoza dijakom in študentom. Za to zakonsko zagotovljeno pravico naj bi v proračunu preprosto zmanjkalo denarja, luknjo pa naj bi po ministrovih napovedih morale zapolniti kar družine šolajočih se. Predsednik ŠOS-a Žiga Schmidt nam je pojasnil, kako je sploh prišlo do situacije, v kateri je za subvencije zmanjkalo denarja. Dodal je, da sredstva, o katerih razmišljajo, vključujejo politični in medijski pritisk ter demonstracije.

Izjavi se nahajata v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila vajenka Jatun in Zwitter.