Italijanski premier podpredsednik vlade Luigi di Maio je napovedal, da Italija ne bo ratificirala prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado, poznanega pod kratico CETA. Prav tako je državnim uradnikom, ki bi zagovarjali sporazum, zagrozil z odpovedjo. Sporazum CETA je v začasno veljavo stopil septembra lani, s čimer je bila uveljavljena večina določb sporazuma, ne pa vse. Začasna veljava med drugim ne obsega reševanja sporov med investitorji in državami pred posebnimi ad-hoc sodišči, ki je bilo deležno največ kritik. Za popolno uveljavitev morajo sporazum ratificirati nacionalni parlamenti vseh držav članic Unije. Italijansko nasprotovanje bi tako lahko ogrozilo uveljavitev celotnega sporazuma.

Portugalska je sprejela nov zakon glede spremembe spola, ki bo posameznikom, starejšim od 16 let, dovoljeval spremembo spola in imena brez zdravstvenega poročila, v katerem bi bila dokazana motnja identitete. Parlament je podoben zakon že sprejel aprila, vendar je predsednik Marcelo Rebelo de Sousa nanj vložil veto, saj je za posameznike do 18. leta zahteval zdravstveno potrdilo, ki potrjuje njihovo odločitev. Poslanci so zato zakon spremenili tako, da bodo mladoletniki za spremembo spola potrebovali zdravstveno poročilo, ki bo potrdilo njihovo informiranost in zmožnost sprejemanja odločitev. Zakon predvideva tudi prepoved operativnih posegov na dojenčkih, rojenih z ženskimi in moškimi spolnimi organi, da bodo lahko o svojem spolu odločali sami. Portugalska je poleg Danske, Malte, Švedske, Irske in Norveške postala šesta evropska država, ki dovoljuje samoodločanje pri spolni identiteti. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer ravno pred nekaj tedni transspolnost umaknila s seznama duševnih bolezni in jo uvrstila med stanja, povezana s spolnim zdravjem.

Ukrajinski parlament je sprejel amandma na zakon o protikorupcijskem sodišču. Ustanovitev protikorupcijskega sodišča je ena izmed zahtev Mednarodnega denarnega sklada za odobritev 15 milijard evrov posojil. Ukrajinski parlament je sodišče z zakonom ustanovil že prejšnji mesec, a je Mednarodni denarni sklad zahteval popravke. Ti bodo uveljavljeni z včerajšnjim amandmajem. Tako bo zdaj pristojnost specializiranega protikorupcijskega sodišča ob morebitnih pritožbah razširjena tudi na drugo stopnjo. Prav tako bo novo sodišče prevzelo že odprte protikorupcijske postopke, ki sedaj potekajo pred običajnimi sodišči. Mednarodni denarni sklad sicer za odobritev posojil zahteva še zmanjšanje proračunskih izdatkov in dvig cen zemeljskega plina.

Korupcija predstavlja težavo tudi oblastem v Nikaragvi. Tam poteka splošna stavka, ki je del tridnevnih protestov proti vladi pod vodstvom predsednika Daniela Ortege. Protesti se v državi odvijajo že zadnje tri mesece, spodbudila pa jih je napoved reforme pokojninskega sistema, ki je bila sicer kasneje umaknjena. Kar pa protestnikov, ki vključujejo verske voditelje, kmete, reakcionarne in progresivne aktiviste, ni umirilo in zdaj zahtevajo odstop predsednika. Ortega, ki je vodil revolucijo leta 1979, je vladal do leta 1990, nato pa zopet od leta 2007 naprej. V vmesnem času se je njegova vladavina prelevila iz revolucionarne v vedno bolj liberalno in koruptivno. V protestih je do zdaj umrlo več kot 250 ljudi. Vlada se je na današnjo stavko odzvala z organizacijo pohoda med prestolnico Managua in mestom Masaya 30 kilometrov južneje. Masaya je je bila pred štirimi desetletji oporišče Orteginih aktivistov, danes pa je ena izmed trdnjav opozicije. V nedeljskem napadu vladnih sil na mesto je umrlo 14 ljudi.

Ortega pa je pravi politični novinec, če ga primerjamo s kamerunskim predsednikom Paulom Biyo. Ta je napovedal, da se bo na oktobrskih volitvah potegoval za nov, sedmi mandat. 85-letni Biya je trenutno najdlje vladajoči neplemiški voditelj države na svetu. Kamerunu vlada od leta 1975.

Mandat pa si je - brez volitev - podaljšal južnosudanski predsednik Salva Kiir. Tamkajšnji parlament je predsednikov mandat raztegnil za tri leta, Kiir pa naj bi tako funkcijo zapustil leta 2021. Medtem ko vlada trdi, da je podaljšanje mandata namenjeno le preprečevanju vakuuma v izvršni oblasti, opozicija potezo zavrača. V državi od leta 2013 poteka državljanska vojna med vlado pod vodstvom predsednika Salve Kiirja in opozicijo pod vodstvom nekdanjega podpredsednika Rieka Macharja. Sprti strani sta sicer prejšnji teden sprejeli dogovor o premirju, nato pa še dogovor, v skladu s katerim bi Riek Machar ponovno zasedel mesto podpredsednika. Podaljšanje Kiirjevega mandata bo po besedah opozicije mirovne pogovore otežilo. Danes Varnostni svet Združenih narodov glasuje o resoluciji, ki so jo predlagale Združene države Amerike in ki predvideva uvedbo embarga na uvoz orožja v Južni Sudan.

K še eni vojni, ki ji ni videti konca. Sirska vojska je od upornikov prevzela južni del mesta Daraa na jugozahodu Sirije. Prestolnico istoimenske pokrajine so sirske čete zavzele po dogovoru z uporniki, ki so pristali na predajo. Uporniki v Dari se z Rusijo še dogovarjajo o varni evakuaciji iz mesta. Daraa je bila leta 2011 ena osrednjih sirskih točk arabske pomladi in masovnih protestov proti predsedniku Bašarju Al-Asadu ter utrdba upornikov, ki so jih do nedavnega podpirale tudi Združene države Amerike. Sirska vojska je ob pomoči ruskega letalstva v zadnjem mesecu dni zavzela večino pokrajine Daraa, kjer na skrajnem jugozahodu uporniki ostajajo v žepu ob Golanski planoti. To sicer v nasprotju z mednarodnim pravom okupira Izrael, njegov premier Benjamin Netanjahu pa po sestanku s Vladimirjem Putinom zagotavlja, da Izrael nima težav z Bašarjem Al-Asadom. Izrael želi predvsem zagotoviti, da na vzhodnem delu Golanske planote ne bi prišlo do stacioniranja iranskih sil.

Zmaga za delavske pravice na Hrvaškem. 222 delavcev gradbenega podjetja Sinj, d. d., je dobilo sto odstotkov terjatev. Vsak delavec ugaslega gradbenega velikana je v povprečju na račun prejel nekaj čez štiri tisoč evrov. Obstaja samo en majhen problem - Sinj, d. d., je šel v stečaj že davnega leta 2001, trideset nekdanjih zaposlenih pa je v tem času tudi umrlo, tako da bo vsota nakazana njihovim potomcem.

Predsednik državnega zbora Matej Tonin je razpisal lokalne volitve, ki bodo v vseh 212 občinah potekale 18. novembra, morebitni drugi krog županskih volitev pa bo 2. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 3. septembra, po koncu poletnih počitnic. Volivci bodo izbirali župane in občinske svetnike, pripadniki madžarske in italijanske manjšine ter romske skupnosti pa tudi predstavnike teh skupnosti v občinskem svetu. V občinah, ki se še nadalje drobijo, bodo potekale tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Lokalne volitve sicer potekajo vsaka štiri leta, novela zakona o lokalnih volitvah je kot stalen datum rednih volitev določila tretjo nedeljo v novembru.

Kulturne novice: zatišje pred jesensko nevihto