Kirgizistan se obrača stran od Združenih držav Amerike. Premier Temir Sariev je namreč ukazal preklic bilateralnega sporazuma o sodelovanju med ZDA in Kirgizistanom. Z 20. avgustom tako ameriški produkti ne bodo več upravičeni carinskih ugodnosti, ameriškim vojaškim in civilnim delavcem v državi pa bo odvzet privilegiran, skoraj diplomatski status. Povod za preklic sporazuma je bila nagrada za človekove pravice, ki jo je ameriški State department podelil Azimžanu Askarovu, kirgizijskemu državljanu, ki je za časa etničnih spopadov med Kirgizi in Uzbeki ubil policista. Združene države Amerike tako počasi izgubljajo moč v Kirgizistanu in posledično vpliv v regiji, po tem ko so junija lani zaprli vojaško bazo v Manasu na severu države.

Iz srednje Azije pa v srednjo Afriko. Vrhovno sodišče Srednjeafriške republike je razveljavilo odločitev tranzicijskega parlamenta, ki je beguncem iz Srednjeafriške republike odvzel volilno pravico. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi ustave iz leta 2013, ki vsakemu polnoletnemu državljanu zagotavlja volilno pravico. Agencija Združenih narodov za begunce ocenjuje, da je iz Srednjeafriške republike pobegnilo približno 460 tisoč ljudi. Okrog 90 odstotkov naj bi bilo muslimanov. Srednjeafriška republika je sicer pretežno krščanska država, muslimani pa so pobegnili zaradi maščevanja kristjanov, ki ga je motivirala kratka vladavina muslimanske milice Seleka.

Migranti pa so kamen spotike tudi v Vojvodini. Ta severnosrbska avtonomna regija je namreč tranzitna cona za migrate. Dnevno gre skozi njo kar 2000 migrantov. Tamkajšnjo situacijo opiše Stevan Arambašić, namestnik pokrajinskega ombudsmana.

Izjava

Izredna situacija, ki jo opisuje Arambašić, bi pomenila hitrejšo in lažjo oskrbo migrantov, brez odvečnih birokratskih postopkov. Več pa v današnjem OFFsajdu ob 17h.

Ostajamo v Evropi. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da Italija ravna diskriminatorno, s tem ko ne dopušča porok istospolnih partnerjev in niti zunajzakonske skupnosti. Italijanski premier Matteo Renzi že dolgo obljublja ustrezno zakonodajo na tem področju, saj je Italija edina zahodnoevropska država, ki ne dopušča niti poroke niti izvenzakonske zveze. Evropsko sodišče za človekove pravice pa s sodbo postavlja pomemben pravni precedens.

Z diskriminacijo pa imajo opraviti tudi v Združenih arabskih emiratih, kjer je začel veljati protidiskriminacijski zakon. Zakon prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere, nazora, kaste, doktrine, rase, barve kože ali etničnega porekla. Zakon zaobjema javna občila, govore, pisano besedo in dejanja. Prav tako prepoveduje uporabo besede nevernik. Z zakonom se, po besedah emiratskih oblasti, ustvarja tolerantno okolje. Za kršitve so zagrožene zaporne in denarne kazni. Posebej zanimivo je, da zakon ne prepoveduje diskriminacije na podlagi spola ali spolne usmerjenosti.

Preko kršitev človekovih pravic pa se vračamo v Afriko. Južnosudanske oblasti so prepovedale plovbo ladij, ki prenašajo hrano po reki Nil. Ukrep velja za severozahodni del Južnega Sudana, posebno zahodni breg reke Nil, ki ga nadzorujejo nuerski uporniki, zvesti pred leti odstavljenemu upornemu podpredsedniku Rieku Macharju. Prepoved plovbe bo najbolj prizadela 30 tisoč ljudi, ki so trenutno v zatočišču Združenih narodov v mestu Malakal. Humanitarne organizacije opozarjajo na splošno pomanjkanje hrane na tem področju. Vlada Južnega Sudana je namreč že pred slabim mesecem onemogočila edino alternativo dostavi hrane po vodi, to je letalski promet. Zadnje zaloge hrane so v zatočišče Združenih narodov prispele 7. julija, zadostovale pa bodo še za slabe štiri tedne.

Hrvaški časopis Večernji list poroča, da naj bi bil slovenski sodnik na arbitražnem sodišču Jernej Sekolec v stalni komunikaciji s slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve. Sekolec naj bi po telefonu obveščal agentko omenjenega ministrstva na arbitražnem sodišču Simono Drenik o razpravah s predsednikom sodišča Gilbertom Guillaumom. Skupaj naj bi tudi pripravljala strategijo. Po podatkih Večernjega lista naj bi Slovenija na morju dobila vse, kar je želela. Na navedbe se je že odzvala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pušić, ki je dejala, da bodo informacije najprej preverili, šele nato ukrepali. Dejala je tudi, da je sum, ki se je pojavil ob izjavah Karla Erjavca to pomlad, zdaj postal upravičen.