Nemška Svobodna demokratska stranka se je umaknila iz pogovorov o sestavi koalicije. Po volitvah v Bundestag pred skoraj dvema mesecema so v koalicijska pogajanja vstopili prvouvrščeno zavezništvo konzervativnih strank CDU in CSU pod vodstvom dosedanje kanclerke Angele Merkel, liberalni Svobodni demokrati, krajše FDP, in Stranka zelenih. Konzervativno-liberalno-zelena koalicija se je takrat izkazala kot edina mogoča. Angela Merkel je namreč zavrnila možnost koalicijskih pogovorov s protimigrantsko Alternativo za Nemčijo ali progresivno Levico, drugouvrščeni socialdemokrati pa vztrajajo, da bodo naslednji mandat preživeli v opoziciji.

Svobodni demokrati se iz pogajanj umikajo zaradi, kot je povedal predsednik Christian Lindner, odsotnosti zaupanja. Domnevno pa naj bi se pogajanja zataknila pri vprašanjih imigracije, kjer Svobodni demokrati zagovarjajo strožje omejitve, ter zaprtja elektrarn na premog, kar zahtevajo Zeleni. Po izstopu Svobodnih demokratov iz pogajanj kanclerki ostane možnost sestave manjšinske vlade z Zelenimi ali razpis predčasnih volitev. Oboje bi se zgodilo prvič v nemški povojni zgodovini. Nekateri zavezniki kanclerke sicer še niso odpisali možnosti, da bi v obnovitev velike koalicije prepričali tudi socialdemokrate.

Evropski zunanji ministri v teh trenutkih na Svetu za splošne zadeve glasujejo o novem sedežu Evropske agencije za zdravila, tik pred zdajci pa se iz tekme umikajo nekateri kandidati. Hrvaško Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je dopoldan sklenilo, da umikajo kandidaturo Zagreba, ki se je s še osemnajstimi drugimi evropskimi mesti potegoval za naslednika Londona, od koder se bo po brexitu agencija morala umakniti. Za odstop od kandidature so se na Hrvaškem odločili zaradi neenakopravnega in sugestivnega vrednotenja kandidatov, ki po njihovem onemogoča objektivno izbiro. Ali je na to vplivala tudi septembrska analiza Evropske komisije, v kateri kandidatura Zagreba ni bila ocenjena najbolje, ni znano. Za favorite sicer veljajo Milano, Bratislava in Amsterdam. Hrvaškim podobni signali prihajajo tudi iz Irske, kjer so se prav tako odločili za umik kandidature Dublina, iz tekme pa je izstopila tudi Malta oziroma njena prestolnica Valleta. Ob novem sedežu agencije za zdravila bodo šefi evropskih diplomacij glasovali tudi o novem središču Evropskega bančnega organa. Zanj se poteguje osem mest.

V prvem krogu predsedniških volitev v Čilu je slavil konzervativec Sebastian Piñera. S skoraj 37 odstotki glasov si je zagotovil udobno prednost pred prvim izzivalcem Alejandrom Guillierjem iz levega dela političnega spektra, ki ga je podprlo nekaj manj kot 23 odstotkov volivcev. Čilska ustava prepoveduje dva zaporedna predsedniška mandata, zato se trenutna predsednica iz vrst socialistov, Michelle Bachelet, za mesto ne poteguje. Piñera je Čilu že predsednikoval med letoma 2010 in 2014. Če bo milijarder, ki je svoje bogastvo zgradil v bančni in letalski industriji, tokrat uspešen, pa se bo na predsedniški funkciji že drugič zamenjal z Michelle Bachelet. Piñerov prvi mandat so zaznamovali študentski protesti, katerih zahtevi sta bili povečanje vloge države v izobraževanju in zaprtje profitnih izobraževalnih ustanov. Piñera se je odzval s podporo zasebnemu izobraževanju, kar je vodilo v padec njegove priljubljenosti. Na tokratnih volitvah je poleg padca cene bakra, ki je prizadel od izvoza te surovine odvisno čilsko gospodarstvo, Piñeri pomagala tudi razdrobljenost levice, ki se ni uspela poenotiti zgolj z enim kandidatom. Za glasove levih volivcev se je potegovalo kar pet od osmih kandidatov, poenotenje njihovih glasov za Guillierja pa bi lahko tehtnico v drugem krogu nagnilo v prid levice.

Iraško vrhovno sodišče je razsodilo, da septembrski referendum o neodvisnosti iraškega Kurdistana ni bil v skladu z ustavo, in zato razveljavilo njegove izide in posledice. Sodišče, pristojno za reševanje sporov med iraško centralno vlado in regijami, je s tem sledilo odločitvi iz 6. novembra, da nobena od iraških regij nima pravice do odcepitve. Razveljavitev referenduma so za nadaljevanje pogajanj z vodstvom iraških Kurdov zahtevale oblasti v Bagdadu, ki vseskozi vztrajajo, da je bilo glasovanje nezakonito. V kurdskem Erbilu so na drugi strani pripravljeni zgolj zamrzniti rezultate referenduma, kljub temu pa so tamkajšnje oblasti napovedale, da bodo odločitev vrhovnega sodišča spoštovale.  

V Keniji pa je  medtem  vrhovno sodišče potrdilo zmago Uhuruja Kenyatte na ponovljenih predsedniških volitvah. Z argumentom, da ni upravičena, je sodišče zavrnilo peticijo za razveljavitev izida oktobrskega glasovanja, ki je dosedanjemu predsedniku Kenyatti naposled prinesel nov mandat. Kenijski predsednik je sicer slavil že na avgustovskih volitvah, a jih je vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti in nezakonitosti razveljavilo, na ponovnem glasovanju 26. oktobra pa je Kenyatta dobil severnokorejskih 98,26 oddanih glasov, tudi na račun bojkota vodje opozicije Raila Odinge. Ta je tudi ponovljene volitve označil za sporne. V Odingovem Narodnem superzavezništvu so nad odločitvijo vrhovnega sodišča razočarani, nove-stare vlade ne nameravajo priznati, napovedujejo pa tudi nove proteste.

V Zimbabveju je ura odbila dvanajst, s tem pa se je tudi iztekel rok za odstop tamkajšnjega predsednika Roberta Mugabeja, ki mu ga je postavila lastna stranka ZANU-PF. V sinočnjem televizijskem nagovoru Mugabeja, prvem od državnega udara v sredo, Mugabe besede odstop sploh ni omenil. Posledično ga bodo, v skladu z obljubami, poslanci ZANU-PF poskusili odstaviti sami. Takšen postopek pa se lahko zavleče, saj je zanj potrebna ustanovitev odbora za preiskavo postopka odstavitve, to pa morata nato z dvotretjinsko večino podpreti oba domova parlamenta. Spomnimo, politična kriza v južnoafriški državi se je začela, potem ko je 93-letni Mugabe z mesta podpredsednika odstavil Emmersona Mnangagwo, ki pa sedaj predsednikuje njegovi stranki in se nadeja tudi funkcije predsednika republike.

Veliko tišje in mimo pozornosti svetovne javnosti pa je do nenasilnega prevzema oblasti prišlo v dolini Šentflorjanski. Ob svetovnem dnevu otrok je predsedniško funkcijo in s tem nadzor nad oboroženimi silami prevzela Arja Ela Hvala, premier Miro Cerar pa je stolček prepustil Dori Pestotnik Stres. Za udarom naj bi po naših informacijah stali Združeni narodi oziroma njihova organizacija UNICEF.

Ob današnjem svetovnem dnevu otrok je več nevladnih organizacij Ministrstvo za notranje zadeve ponovno pozvalo k odpravi omejitve svobode gibanja migrantskih otrok. Več o pozivu pa Marina Uzelac iz Slovenske filantropije.

izjava