O, gaden OFF

O, gaden OFF

Aktualno-politična novica
23. 10. 2018 - 15.00
 / OFF
O možnem uradno uradnem koncu eritrejsko etiopske vojne
 / 7. 6. 2018

Etiopija je skladno z nedavno mirovno politiko podpisala mirovni sporazum z uporniško skupino Nacionalna osvobodilna fronta Ogaden, ki jo je vlada nekdaj smatrala za teroristično skupino. Nacionalna osvobodilna fronta Ogaden zadnjih 34 let vodi upor v vzhodnoetiopijski regiji, ki je etnično večinoma somalijska, surovinsko pa bogata z nafto in zemeljskim plinom. Z mirovnim dogovorom je uporniški skupini dovoljeno mirno politično delovanje. Pred tem je že julija letos novi etiopski predsednik vlade Abij Ahmed uporniško skupino odstranil s seznama prepovedanih organizacij. Sosednja Eritreja, s katero se je Etiopija po dolgem času pobotala letos julija, je prijateljsko bdela nad mirovnimi pogajanji med Etiopijo in Nacionalno osvobodilno fronto Ogaden, ki jo je v preteklosti ravno Eritreja finančno podpirala.

Urugvajska vlada je sprejela zakon, ki transspolnim osebam omogoča pravico do spremembe spola, skladno z njihovo spolno identiteto. Stroški operacije bodo kriti iz državnega proračuna. Poleg tega zakon uvaja tudi kvoto transspolnih oseb v vladnih službah na en procent vseh vladnih služb. V okviru zakona je bil ustanovljen tudi sklad za izplačilo reparacij transspolnim osebam, ki so bile preganjane v času vojaškega diktatorstva med letoma 1973 in 1985.

Japonska vlada bo še naprej razmišljala o dvigu števila beguncev, ki jim letno priznajo status, s 30 na 60. Podvojitev števila begunskih statusov bi vlada uvedla od leta 2020 naprej. Na Japonskem trenutno status begunca v okviru dogovora z Združenimi narodi priznavajo izključno beguncem iz Mjanmara. Leta 2017 je status begunca Japonska priznala 20 ljudem od 20 tisočih, ki se jih je za status prijavilo.

O saudski prekinitvi blokade pristanišča Hodeida in vpogled v Jemen po 1000 dnevih državljanske vojne
 / 21. 12. 2017

Nemška kanclerka Angela Merkel se je zavezala, da Nemčija Saudovi Arabiji ne bo prodajala orožja, dokler saudijska vlada ne pojasni okoliščin umora novinarja Džamala Hašodžija. Nemčija je četrta najpomembnejša izvoznica orožja v Saudovo Arabijo, takoj za Veliko Britanijo, Združenimi državami Amerike in Francijo. Letno Nemčija Saudovi Arabiji proda okoli 530 milijonov evrov letalske vojaške opreme. V nemški koalicijski pogodbi med krščanskimi in socialdemokrati sicer obstaja zaveza, da Nemčija Saudovi Arabiji ne bo prodajala orožja, ki bo uporabljeno v vojni v Jemnu. Zaveza se sicer nanaša le na bodoče pogodbe med državama in ne prekinja tistih, ki so bile sklenjene že pred nastankom koalicijske pogodbe.

Zagrebško županijsko sodišče je nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja obsodilo na dve leti in pol zapora zaradi vojnega dobičkarstva v primeru Hypo. V 90-ih, ko je bil Sanader namestnik zunanjega ministra, je od avstrijskega podjetja Hypo Group Alpe Adria prejel pol milijona evrov podkupnine. Sanader je bil sicer zaradi korupcije obsojen v združenih primerih Hypo in Ina-Mol že leta 2012. Kasneje mu je sodišče kazen zmanjšalo na osem in pol let zapora, nato pa je leta 2015 hrvaško ustavno sodišče razveljavilo sodbo iz postopkovnih razlogov. Tokrat je zagrebško prvostopenjsko sodišče primer Hypo in primer Ina-Mol obravnavalo v ločenih sodbah. Ponovno sojenje v primeru Ina-Mol se bo pričelo danes. Zaporne kazni Sanaderju ne bo treba odsedeti, ker jo je odslužil že po prejšnjih sodbah, bo pa moral državi vrniti vse, kar je od podjetja Hypo prejel v podkupninah.

Javlja se Matej Zwitter
 / 12. 7. 2018

V Bihaću že tretji dan protestniki zahtevajo, da vlada ukrepa glede migrantov. Približno tisoč zbranih prebivalcev Bihaća od vlade zahteva, da poišče ustrezne rešitve za vse večje število migrantov, za katere ni zagotovljena nobena uradna pomoč. Točno število migrantov, ki se trenutno nahajajo v Bihaću, ni znano, Urad Združenih narodov za migracije pa ocenjuje, da jih je nekje med tri in pet tisoč. V Bosni in Hercegovini trenutno delujeta dva uradna centra za prosilce za azil in begunce, načrti za tretjega pa so še v nastajanju. Ena izmed predlaganih lokacij za nov sprejemni center je stara tovarna piškotov v Bihaću, toda lokalne oblasti temu nasprotujejo.

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo v prid družbi Pro Plus v sporu s Slovenijo oziroma Agencijo za varstvo konkurence. Država mora družbi izplačati 52 tisoč evrov in pokriti 10 tisoč evrov stroškov sojenja. Družba Pro Plus je proti Sloveniji vložila tožbo, ker so ji bile kršene pravice do pravičnega sojenja. Agencija za varstvo konkurence je družbi Pro Plus leta 2012 namreč zaradi domnevnega oviranja preiskave naložila denarno kazen 105 tisoč evrov, ker je družba zahtevala ustno obravnavo, toda do nje ni prišlo. Agencija za varstvo konkurence je Pro Plus preiskovala v postopku na pobudo konkurenčnih televizijskih hiš RTV in TV3. Pro Plus je namreč ponujal nižje oglaševalske cene tistim oglaševalcem, ki bi oglaševali zgolj pri njih, s tem pa je zlorabljal monopolni položaj. Leta 2014 je Agencija Pro Plusu naložila denarno kazen v višini 4,9 milijona evrov, toda ljubljansko okrajno in kasneje še višje sodišče sta razsodili, da odločba ni bila dovolj konkretizirana in je bila globa tako razveljavljena.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness