Direktorica Svetovnega denarnega sklada Christine Lagarge je izjavila, da ji nizke cene nafte kratijo spanec, saj so se zaradi teh v težavah znašle številne izvoznice nafte. Najbolj ogrožena je Nigerija. Najštevilčnejša afriška država je v zadnjih letih doživljala hiter gospodarski razvoj, sedaj pa so jo nizke cene prisilile, da je zaprosila za posojilo Svetovne banke v višini tri in pol milijarde dolarjev. Prihodki od nafte predstavljajo dve tretjini državnega proračuna in več kot 90 odstotkov izvoza. Finančne težave za Nigerijo predstavljajo tudi varnostno grožnjo. Država si je namreč zadnjih sedem let s plačevanjem rent upornikom kupovala mir v z nafto bogati delti Nigra, sedaj pa so bila ta sredstva zmanjšana za polovico, posledično pa se je povečalo število napadov.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je predstavil prvi predlog dogovora z Veliko Britanijo, ki bo letos na referendumu glasovala o svoji nadaljnji usodi v evropski povezavi. Britanski premier David Cameron je predlog označil za “bistveno spremembo” odnosa med Londonom in Brusljem ter da se je zanj vredno boriti. Sodba angleških medijev je precej bolj kritična, saj so si enotni v mnenju, da dogovor pomeni precej manj, kot je Cameron obljubljal. Ta si je želel prenehanje socialne podpore migrantom, dogovor pa govori zgolj o začasnih omejitvah. Več uspeha je britanski premier imel pri zavezah za večjo konkurenčnost Unije in glede suverenosti držav, še posebno tistih, ki niso v evroobmočju. Predlog bodo sedaj preučile vlade po Evropi, ki verjetno ne bodo pripravljene na še večje popuščanje britanskim zahtevam.

Kitajska proizvajalka kemikalij ChemChina se je dogovorila za prevzem švicarskega proizvajalca pesticidov in gensko spremenjenih semen Syngenta. Posel, vreden 40  milijard evrov, bo največji prevzem, ki ga je kdaj opravilo kakšno kitajsko podjetje. CemChina, ki je lani že prevzelo italijanskega gumarja Pirellija, je državno podjetje, tako da za poslom stojijo tudi kitajski nacionalni interesi. Kitajska, ki je zaradi širitve mest in onesnaževanja v zadnjem desetletju izgubila 6 odstotkov kmetijskih površin, namreč želi doseči neodvisnost v pridelovanju hrane. Syngenta je bila že večkrat tarča prevzemnih ponudb največjega svetovnega proizvajalca gensko spremenjenih organizmov Monsanto, ki se mu sedaj obeta, da bo izgubil svoj vodilni položaj. Poleg združitve Syngente in CemChine je namreč v teku tudi združitev kemijskih gigantov DuPont in Dow Chemical.

Temperatura se dviguje tudi na Korejskem polotoku. Potem ko je Severna Koreja sporočila, da bo v naslednjih dneh v orbito izstrelila opazovalni satelit, je Japonska zagrozila, da bo sestrelila vsako raketo, ki bi priletala nad njeno ozemlje. Japonski obrambni minister Gen Nakatani je danes grožnjo podprl z namestitvijo raket Patriot in rušilcev, ki so sposobni sestreliti balistične rakete. Japonski premier Abe je povedal, da Japonska smatra vsako izstrelitev za kršitev resolucije Združenih Narodov in da gre v resnici za izstrelitev balistične rakete. Severna Koreja je v začetku leta preizkusila svojo prvo vodikovo bombo, manj uspeha pa je imela pri razvoju raket, ki bi ji omogočile, da bi kredibilno zagrozila Japonski in ZDA.

Nemška vlada je sprejela predlog ostrejše azilne zakonodaje. Ta podaljšuje čas, potreben za združitev beguncev z družinami in pospešuje obravnavo prošenj za azil. Uvajajo tudi posebne sprejemne centre na mejah, kjer bodo begunce, ki prihajajo iz tako imenovanih varnih držav, lahko obravnavali po hitrem postopku in jih posledično verjetno kot po tekočem traku vračali v  domovino. Seznam varnih držav so razširili še na Alžirijo, Maroko in Tunizijo. Za prosilce za azil uvajajo obvezne tečaje za vključevanje v družbo, ki jih bodo stali 10 evrov na mesec. Skrčen je tudi seznam zdravstvenih razlogov, ki bi preprečevali izgon prosilca za azil.

Nadaljujemo s sirsko vojno, v kateri vladne sile nadaljujejo z ofenzivo na Aleppo. V nekdaj največjem sirskem mestu je pred letom dni vladnim silam grozilo, da bodo ostale ujete v starem mestnem jedru, oktobra pa so ob izdatni ruski zračni podpori začele obsežno ofenzivo v mestu in njegovi okolici. Z osvojitvijo okoliških vasi so sile Bašarja Alasada efektivno obkolile upornike v mestu. S krepitvijo položaja sirskega predsednika se zmanjšujejo tudi možnosti za uspeh novega kroga pogajanj med sprtima stranema. Ta so se v ponedeljek začela v Ženevi, a sta obe skupini pogajalcev povedali, da se neposredni pogovori še niso začeli. Predstavniki koalicije uporniških skupin vztrajajo, da je prekinitev zračnih napadov predpogoj za začetek pogovorov.        

Pobuda Radia Študent za presojo ustavnosti novele zakona o obrambi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer je padla na plodna tla. Ta je namreč na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo novele, ki vojakom Slovenske vojske podeljuje nekatera policijska pooblastila. Na uradu varuhinje se strinjajo, da so pooblastila napisana preveč nejasno, težave pa so tudi pri nadzoru in odgovornosti vojakov, ni namreč ustreznih pritožbenih mehanizmov.

Drugačna usoda je doletela civilno pobudo, ki se je zavzemala za ustavno presojo 8. člena zakona o nadzoru državne meje in odstranitev rezalne žice. Na uradu namreč menijo, da ta člen ni v nasprotju z ustavo, so pa vladi predlagali plačilo odškodnine vsem, ki so bili zaradi žice oškodovani, in ponoven premislek, kje je ta smotrna. V imenu civilne pobude je odločitev komentiral Peter Črnič, direktor razvojno-informacijskega centra Bele krajine.

Izjava

Črnič o nadaljnjih korakih civilne pobude.

Izjava

OFF sta pripravila vajenca Gal in Vid.