Sirska vojska je pričela bombardirati položaje upornikov v prestolnici Damask in njeni okolici. Analitiki menijo, da želijo sirske sile na vsak način vzpostaviti obroč okoli Damaska in tako režimu predsednika Bašarja al Asada zagotoviti boljše izhodišče v pogajanjih o končanju 20-mesečnega konflikta v Siriji. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice sirska vojska danes bombardira več četrti Damaska tako na severu kot na jugu mesta. V Ankari je medtem za danes predvideno srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom. Državnika naj bi med drugim skušala zbližati stališča glede konflikta v Siriji, glede katerega sta Rusija in Turčija na nasprotnih bregovih. Turčija je med najostrejšimi kritiki sirskega režima, medtem ko Rusija velja za eno najtesnejših al Asadovih zaveznic. Moskva med drugim nasprotuje tudi načrtom Ankare za namestitev protiraketnega ščita zveze Nato ob turško-sirski meji in opozarja, da bi to lahko botrovalo širitvi sirskega konflikta na celotno regijo.

Izrael napoveduje, da bo prekinil prenos davkov in carinskih taks palestinski samoupravi kot odgovor na povišanje statusa Palestine v Združenih narodov iz entitete opazovalke v državo nečlanico opazovalko. Izraelski minister za finance Yuval Steinitz je povedal, da bo denar, ki bi sicer moral biti nakazan Palestincem, izkoriščen za odplačilo dolgov Palestinske samouprave izraelskemu državnemu elektrodistributerju in drugim javnim organom. Palestinci bodo zaradi carinskih taks mesečno prikrajšani za približno 120 milijonov ameriških dolarjev. Denar, ki ga palestinska samouprava vsak mesec prejme zaradi taks na dobrine, ki prečkajo izraelsko ozemlje, da pridejo do palestinskih trgovskih centrov, predstavlja velik delež palestinskega proračuna. Brez teh sredstev palestinska samouprava ta mesec ne bo imela sredstev za izplačilo plač javnim uslužbencem.

Severna Koreja je napovedala, da bo med 10. in 22. decembrom izvedla drugo letošnjo izstrelitev rakete dolgega dosega. Priprave na izstrelitev rakete so se začele danes. Severna Koreja trdi, da gre pri izstrelitvi za miroljubne in znanstvene namene s ciljem umestitve opazovalnega satelita v orbito. Izstrelitev satelita, ki je bila načrtovana za prejšnji teden, je zaradi tehničnih težav preložena. Japonska, Združene Države Amerike in Južna Koreja so prepričane, da gre pri izstrelitvi rakete za prikrit preizkus balistične rakete, kar krši resoluciji, ki so ju Združeni narodi sprejeli po dveh severnokorejskih poskusih izstrelitve rakete leta 2006 in 2009. Japonska je Severni Koreji napovedala prekinitev predvidenih diplomatskih pogovorov in sestrelitev rakete, v kolikor ta zaide v japonski zračni prostor. Zaskrbljenost zaradi izstrelitve pa sta izrazili tudi Kitajska in Rusija.

Avstralija se sooča s težko odločitvijo, saj je v dilemi, ali bi odobrila največji projekt na severozahodu države v zvezi z izkoriščanjem naravnega plina. Takšen projekt bi bil sicer največji na svetu in bi povečal bruto domači proizvod za 50 milijard avstralskih dolarjev. Avstralski državljani imajo zelo deljena mnenja glede projekta, kritiki pa pravijo, da bi uresničitev projekta imela za posledico veliko okoljsko škodo. Gradnja tovarne za predelavo zemeljskega plina je predlagana na obali Kimberley, ki Aboriginom predstavlja duhovno ozemlje. Zemeljski plin bi se iz morja preko cevi prenašal na obalo, potem pa bi ga na ladjah izvozili v Azijo. Aborigini verjamemo, da tovarne za predelavo zemeljskega plina ne bi bilo treba graditi na račun njihove kulture, saj je ta kraj skozi generacije postal mesto, kjer Aborigini razmišljajo in se učijo. Nekateri Kimberley primerjajo celo z univerzo za lov, ribolov in spoznavanje lastne kulture. Aborigini bodo v primeru, da se projekt izpelje, osiromašeni, Avstralija pa bo obogatela na račun izkoriščanja naravnih resursov.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je v nedeljo javno pozval levičarsko kolumbijsko uporniško gibanje FARC, naj v enem letu doseže dokončen mirovni sporazum s kolumbijsko vlado. Na večer javnega nagovora so oblasti svoje zahteve podkrepile na manj miren način. V bombnem napadu kolumbijske vojske na uporniški tabor je bilo ubitih 20 članov skupine FARC. To je bila največja vojaška operacija vladnih sil, odkar so se 18. oktobra na norveškem začeli formalni pogovori med FARC-om in kolumbijsko vlado. Konflikt v Kolumbiji traja skoraj pol stoletja, doslej pa je zahteval več kot 600.000 smrtnih žrtev, štiri milijoni ljudi pa so morali zapustiti svoje domove.

Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes sprejel odstopno izjavo predsednika vlade Mykola Azarova. V skladu s 115. členom ukrajinske ustave odstop predsednika vlade vodi tudi k odstopu celotnega kabineta ministrov. Azarov je bil na parlamentarnih volitvah 28. oktobra skupaj z vrsto članov vlade izvoljen v parlament. Takoj po volitvah je Azarov dejal, da je članom vlade nujno treba najti delovno mesto v parlamentu. Azarov je na čelu vlade deloval dve leti in pol. Njegov cilj je bil oživitev zadolženega ukrajinskega gospodarstva, ki je bilo leta 2009 v močni recesiji. Gospodarska rast se od leta 2009 do danes ni izboljšala. Neuspeh Azarova se je pokazal tudi v pogajanjih z Rusijo, saj kljub njegovim naporom ta ni znižala dobavne cene naravnega plina. Novi premier bo potrjen na prvem zasedanju parlamenta 12. decembra, predsednik Viktor Janukovič pa je kabinetu ministrov naročil, naj še naprej izpolnjuje svoje obveznosti, dokler ne bo ustanovljena nova vlada.

Na včerajšnjih volitvah za predsednika Republike Slovenije je največji odstotek tistega dela prebivalstva, ki se je udeležil volitev, dobil kandidat Borut Pahor. Po dosedanjih delnih neuradnih rezultatih je Pahor dobil dobrih 67 odstotkov glasov, na končne izide pa bo treba počakati še teden dni. Predsednik Danilo Türk je po objavi rezultatov nagovoril ljudstvo in se v maniri diplomata častno poslovil od predsedniške funkcije. Ob zahvali svojemu volilnemu štabu in volivcem se je ustavil predvsem ob nizki udeležbi volitev ter hkrati napovedal nadaljnje politično udejstvovanje. Na volišče je v nedeljo odšlo slabih 42 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj v zgodovini predsedniških volitev v samostojni Sloveniji. V govoru bodočega predsednika Pahorja je bilo čutiti veliko mero navdušenja in navdiha. Potem ko ga je v prvem krogu navdahnil Steve Jobs, se je bodoči predsednik tokrat obrnil na zvezde. Po njegovih besedah bo slovenska zvezda svetila na nebu in bo neka svetla orientacija sedanjim in prihodnjim generacijam. Govorili smo z Borisom Vezjakom s Filozofske Fakultete v Mariboru:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Slovensko ljudstvo tudi danes popoldan ne bo ostalo tiho, marveč se bo ponovno zbralo po vsej državi. Pozivi na raznih socialnih omrežjih bodo na trge slovenskih mest privabili protestnike v Mariboru, Ljubljani, Celju, Ptuju, na Koroškem, v Zasavju in drugod. V informativnem programu najprej o tretji mariborski vstaji. Maribor je nekako prevzel vlogo zastavonoše pri protestih slovenskega ljudstva. Z Borisom Vezjakom več o potencialnem odstopu župana Franca Kanglerja, ki se napoveduje za danes, ter o protestih samih.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila Aleksandra in Marko.