'Kje, kdaj, kako, kdo, zakaj' so zastarela vprašanja. Važno je: ali je to 'res'. Ali naj bi bilo tako? Ali je to fikcija? Spodnji dom avstralskega parlamenta je namreč priznal aborigine za prvotne prebivalce Avstralije. O osnutku zakona, ki so ga poslanci sprejeli soglasno, bo sedaj odločal še zgornji dom parlamenta. Odločitev tlakuje pot priznanju avstralskih staroselcev v ustavi in prihaja pet let po zgodovinskem opravičilu oblasti za pretekle krivice. Avstralska premierka Julia Gillard je dejala, da glasovanje odraža odločenost parlamenta, da popravi krivice, ki so bile v preteklosti zagrešene nad aborigini. "Verjamem, da bo družba sprejela pravičnost teh prizadevanj, saj Avstralci razumejo, da sta prvotna kultura in zgodovina vir ponosa za vse nas," je še dejala Gillardova.

Slabih sto močno oboroženih islamskih upornikov je na jugu Tajske v provinci Narathiwat napadlo vojaško oporišče in naletelo na silovit odpor. Tajska vojska je na enega največjih napadov na tem nemirnem, večinsko muslimanskem tajskem območju odgovorila silovito in v protiognju ubila 16 upornikov, ostali pa naj bi se uspeli razbežati. Med ubitimi naj bi bil tudi eden od vodij upornikov, medtem ko tajska vojska ne beleži žrtev. Islamski uporniki si sicer že od leta 2004 prizadevajo za večjo avtonomijo najjužnejše tajske province, v konfliktu s tajskimi vladnimi silami pa je bilo v slabem desetletju ubitih več kot 5.500 ljudi.

Vladajoča stranka Islamistično gibanje Enhada v Tuniziji je objavila, da bo dogovor o sledeči vladi dosežen v nekaj dneh. Izredno zasedanje je bilo po umoru sekularnega opozicijskega voditelja Shokirja Bel'aida, zaradi katerega so bili tudi množični protesti v Tunisu, naknadno pa je iz vladne koalicije izstopila sekularna stranka Kongres za republiko. Nezadovoljstvo v državi je sicer prisotno že dolgo po tako imenovani revoluciji, še posebej na podeželju v notranjosti države. Gospodarsko-kmetijski sektor naj bi bil sicer eden glavnih akterjev odpora že pred padcem nekdanjega predsednika Ben Alija.

Sodišče v Milanu je na 10 letno zaporno kazen obsodilo nekdanjega šefa italijanske obveščevalne službe Nicolo Pollarija. Sodišče je je Pollarija spoznalo krivega ugrabitve in mučenja egiptovskega klerika Hassana Mustafe Osame Nasra, bolj znanega kot Abu Omar. Italijanski in CIA-ini agenti so Abu Omarja leta 2003 ugrabili na ulicah Milana pod pretvezo, da gre za terorističnega osumljenca, ga odpeljali v dve ameriški bazi v Evropi, nato pa v Egipt, kjer so ga zasliševali in mučili. Proces proti šefu italijanskih obveščevalcev se je začel že leta 2007, gre pa za prvi sodni proces, ki pod pravni vprašaj postavlja popularno CIA-ino posredovanje in delovanje v drugi državah v imenu boja proti terorizmu. Milansko sodišče je obsodilo tudi Pollarijevega namestnika Marca Mancinija, ki bo v zaporu moral odležati 9 let, in v odsotnosti tudi 22 CIA-inih agentov. Pritožba na odločitev sodišča je sicer še mogoča.

Hrvaški mediji poročajo o altruistični mladi delavki iz Vinkovcev, ki je, potem ko je izvedela, da se je na odpovedni listi znašla njena sodelavka z dvema otrokoma, podala odpoved in s tem mami samohranilki rešila delovno mesto. Podjetje Unidal se je zaradi gospodarske krize odločilo odpustiti tri nazadnje zaposlene delavce, med njimi tudi omenjeno mater samohranilko. Vinkovci sicer, kot celotna Slavonija, beležijo visoko brezposelnost, trenutno je v tem vzhodnohrvaškem mestu s slabih 32.000 prebivalci brez dela več kot 7300 oseb.

Zamejski tednik Novi Matajur, eden od dveh najbolj razširjenih zamejskih časopisov v Videmski pokrajini v Italiji, se je znašel v nezavidljivi finančni situaciji. Zaradi izpada dotacij s strani italijanske in slovenske vlade se postavlja pod vprašaj celo obstoj časopisa. O situaciji smo govorili s predsednikom Zadruge Novi Matajur Mihom Obitom:

Izjava je doseglijva v posnetku oddaje

Pri Novem Matajurju so 7. februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, na nazavidljivo situacijo opozorili tako, da so izdali časnik s praznimi stranmi, na prvi strani pa so s članki v slovenščini, italijanščini in beneškoslovenskem narečju opozorili na situacijo, v kateri so se znašli. Nocoj bo v ta namen v Večkulturnem središču v Špetru potekal tudi solidarnostni večer.

Akcijo 40 dni brez alkohola letos zaznamuje geslo »Bodimo zgled otrokom in mladostnikom«, saj le-to poudarja pomen zgleda odraslih glede odnosa do alkohola. Organizatorji akcije vabijo posameznike in organizacije, da se v postnem času, torej do 30. marca, odpovejo pitju alkohola oziroma ga ne strežejo na svojih prireditvah. Več nam bo povedal Peter Tomažiča iz Karitasa:

Izjava je dosegljiva v posnetku oddaje