V Italiji se je začela splošna stavka, ki nasprotuje vladnemu proračunu za naslednje leto. Stavka skoraj celotna javna uprava ter zaposleni v javnem, pa tudi letalskem in ladijskem prevozu. Od vlade zahtevajo uskladitev plač s trenutno inflacijo in opozarjajo, da v Italiji plače že dolgo stagnirajo ali se celo znižujejo. Zaradi vsesplošne draginje zahtevajo tudi uvedbo minimalne plače 12 evrov na uro in zamrznitev cen osnovnih živil. Stavka je v večjih mestih že ohromila promet, a stavkajoči zagotavljajo, da bodo imeli uporabniki javnega prevoza možnost priti na delo in domov. Stavka je predvidena za štiriindvajset ur, a so jo sindikati napovedali tudi v tednu med dvanajstim in šestnajstim decembrom. Takrat se bodo na ulice v nasprotovanju vladnemu varčevanju podali tudi upokojenci.

Aleksandar Vulin je postal novi vodja srbske obveščevalne službe. Na položaju bo zamenjal Bratislava Gačića, ki je funkcijo opravljal od leta 2017. Vulin je znan po protimigrantski in velikosrbski retoriki in je eden glavnih podrepnikov srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Do oktobra letos je deloval kot minister za notranje zadeve, med letoma 2017 in 2020 pa je opravljal funkcijo ministra za obrambo. Leta 2018 je Hrvaška Vulina zaradi izjave, da mu vstop na hrvaško ozemlje lahko prepreči zgolj srbski predsednik in ne hrvaške oblasti, označila za persono non grato. 

Srbske učiteljice in učitelji so stavkali zaradi nasilja v šolah. Stavko je sprožil posnetek dveh dijakov, ki sta fizično napadla učiteljico angleščine v Trsteniku. Zbrani so pozvali k večjemu spoštovanju učiteljskega poklica. V sindikatu učiteljev menijo, da bi to dosegli, če bi učiteljem dodelili status uradnika. Nasilje v šolah je sicer v Srbiji problem že dalj časa. Po mnenju predstavnice sindikata Gordane Andrić so priča nasilju med učenci, nasilju učencev nad učitelji, pritiske pa naj bi na učitelje izvajali tudi ravnatelji. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da je vsaj osemdeset odstotkov srbskih učiteljev in učiteljic žrtev nasilja s strani učencev.  

Stavkale so tudi učiteljice in učitelji na Madžarskem. Podobne stavke so potekale že večkrat kot odziv na februarsko prepoved stavk za učitelje. Tokrat so se učiteljice in učitelji na ulice odpravili zaradi odpustitve osmih učiteljev, ki so zahtevali boljše delovne pogoje. 

Ameriški kongres je potrdil predlog zakona, ki prepoveduje stavko železničarjev, napovedano 9. decembra. Predstavniški dom je predlog zakona sprejel že v sredo, z osemdesetimi glasovi za in petnajstimi proti pa ga je včeraj potrdil še senat. Predsednik Joe Biden je stavko obsodil, saj naj bi ogrozila nemoteno delovanje gospodarstva v predbožičnem času. Kljub temu, da so bili demokrati in republikanci pri potrditvi zakona dokaj složni, je 15 senatorjev temu nasprotovalo. Med njimi je bil tudi republikanec Ted Cruz, ki ga je zato nominalno najprogresivnejši ameriški politik Bernie Sanders cinično označil za socialista.

Nemški poslanci so s 559 glasovi za in 110 proti podprli ratifikacijo Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma, krajše CETA, med Kanado in Evropsko unijo. Sporazum vključuje odpravo skoraj vseh carin in povečuje kvote nekaterih ključnih proizvodov na obeh trgih. Nemško vrhovno sodišče je vladi Olafa Scholza že marca prižgalo zeleno luč za ratifikacijo sporazuma v parlamentu. Sporazum je sicer delno v veljavi že od leta 2017, vendar bo v celoti lahko začel veljati šele, ko ga ratificira vseh 27 članic Unije. Med enajstimi članicami Unije, ki sporazuma še niso ratificirale, je tudi Slovenija. 

Ekonomsko-socialni svet razpravlja o interventnem zakonu za pomoč gospodarstvu, ki naj bi bil potrjen na decembrski seji, veljati pa bo začel z začetkom prihodnjega leta. Zakon predvideva 1,15 milijarde evrov pomoči gospodarstvu, ohranjanju delovnih mest in likvidnosti gospodarstva. Pomoč je razdeljena posebej za mala, srednja in velika podjetja, predvsem za kritje stroškov energentov. Delovna mesta hočejo ohraniti s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, za likvidnost pa bodo vzpostavili sistem za dajanje posebnih posojil. Zakon bo veljal celo naslednje leto, izplačila pa so predvidena mesečno razen aprila, ko bo izplačilo pokrilo vse prejšnje tri mesece. Rok za vlogo za pomoč je 28. februarja. V Gospodarski zbornici Slovenije so nad predlogom interventnega zakona razočarani, pojasnjuje izvršna direktorica gospodarske zbornice Vesna Nahtigal. 

Izjava

Interventni zakon po mnenju Nahtigal ne bo pomagal srednje velikim in manjšim podjetjem, ki so zaradi visokih cen še toliko bolj na udaru.

Izjava

Vlada je Boštjana Lindava ponovno potrdila za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije in ne za direktorja policije s polnim mandatom. Za funkcijo s polnim mandatom ga je predlagala ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, a imenovanje ni bilo uvrščeno na dnevni red vladne seje. Na nedavnem razpisu je bil Lindav edini kandidat za generalnega direktorja policije. Boštjan Lindav sicer funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja opravlja že od prvega junija, zdaj pa je bil njegov mandat podaljšan še za največ šest mesecev. 

Luka Mesec ostaja minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skladno z izglasovanim Zakonom o vladi, ki je bil podprt na nedeljskem referendumu pa se vzpostavlja tudi ministrstvo za solidarno prihodnost. Prevzel ga bo Simon Maljevac, ki je do sedaj opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Novoustanovljeno ministrstvo bo predvidoma začelo delovati januarja, ukvarjalo pa se bo z dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo. 

OFF je pripravil vajenec Luka, mentoriral je Fin.

Vir fotografije: Medija centar Beograd, wikimedia commons, creative commons