Po smrti turškega vojaka v čezmejnem obstreljevanju z borci Islamske države se je Turčija vendarle odločila napasti položaje skrajnežev v Siriji. V nočnem letalskem napadu, v katerem naj turška letala ne bi vstopila v sirski zračni prostor, je bila bombardirana vas Havar na sirski strani turško-sirske meje. Tarča sta bila dva štaba Islamske države in njihovo zbirališče. Število žrtev ni znano, vendar pa je napad pomemben, ker gre za prvo vojaško intervencijo Turčije v sosednji Siriji. Nekaj ur pred tem je turška vlada z ameriškimi kolegi podpisala tudi sporazum o uporabi letalskih baz za napade koalicije proti Islamski državi. Ameriška in druga letala bodo tako za napade na položaje skrajnežev lahko uporabljala bazo Incirlik, v primeru nuje pa tudi druga oporišča. Sporazum predvideva tudi vzpostavitev 90 kilometrov dolge in 40 kilometrov široke zapore sirskega zračnega prostora ob sirsko turški meji, kamor letala vlade Bašarja al-Asada ne bodo imele vstopa.

Turčija pa bije boj tudi na domači fronti. V zgodnje jutranji raciji v 14 turških provincah, v kateri je sodelovalo več kot 5000 policistov, je bilo aretiranih 251 raznovrstnih skrajnežev, pripadnica oboroženega krila Revolucionarne stranke ljudske osvoboditve pa je bila v spopadu s policijo ubita. Obsežna racija je ciljala na pripadnike Islamske države in člane levičarskih skupin, med katerimi turška vlada po trditvah premiera Ahmeta Davutogluja ne dela razlik. Vlada namreč ne bo dopustila da levičarske skupine, na čelu s Kurdsko delavsko stranko izkoriščajo samomorilski napad na aktiviste v Suruču za pridobivanje novih članov in maščevanje v obliki pobijanja policistov.

Okrog štirideset migrantov iz Senegala, Malija in Benina naj bi se utopilo na poti iz Libije proti Evropi. O tem so poročali nekateri preživeli, ki jih je v morju pobrala nemška reševalna ladja in prepeljala v Italijo. Povedali so, da je njihov napihljiv čoln začel razpadati kmalu po tem, ko so zapustili libijsko obalo, saj je bil narejen iz izjemno nekvalitetne plastike. Med utopljenimi je bilo tudi do sedem otrok, je iz intervjujev s preživelimi izvedela organizacija Save the children.

Še vedno ni znano, kje in kdaj se bodo začeli novi pogovori o nadalnjih novih posojilih Grčiji. Razlog se nahaja v varnostnih pomislekih, zaenkrat namreč organizatorji še niso uspeli najti primernega kraja v Atenah, s katerim bi se strinjali predstavniki posojilodajalcev, torej Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Zaradi jeze velikega dela prebivalstva nad odnosom institucij do Grčije, očitno pričakujejo velike proteste ob svojem prihodu. Pogajanja bi se sicer morala začeti danes, a zaradi omenjenih komplikacij zaenkrat potekajo le tehnični pogovori o lokaciji. Dogovor naj bi bil sprejet do 20. avgusta, ko mora Grčija Evropski centralni banki izplačati 3,4 milijarde evrov dolga.

Francosko ustavno sodišče je odobrilo Zakon o nadzoru, po domače prisluškovanju in nadzorovanju državljanov, ki so ga poslanci sprejeli junija. V ustavno presojo je zakon poslal predsednik Francois Holland potem ko so nasprotniki opozorili, da gre za grobo kršenje človekovih pravic. Francoske obveščevalne agencije bodo namreč lahko brez sodnega naloga prestrezale vso komunikacijo, vdirale v računalnike in na skrivaj snemale ljudi, četudi ti ne bodo osumljeni nikakršnih kriminalnih dejavnosti. Obveščevalne agencije bodo v domeni premiera države, namesto sodnih nalogov pa se bodo o smiselnosti nadzorovanja posvetovale s posebno komisijo sestavljeno iz poslancev in senatorjev, katere mnenje pa ne bo zavezujoče.

Evropska agencija za zdravila je odobrila prvo cepivo proti malariji z imenom Mosquirix. Cepivo proizvajalca GlaxoSmithKlein-a mora sedaj odobriti še Evropska komisija, vendar pa je to največkrat le formalnost. Cepivo sicer ne pomeni popolne zaščite pred malarijo, vendar pa je med cepljenimi otroki do dvakrat manj obolenj. Malarija je v letu 2013 botrovala smrti skoraj 600 tisoč ljudi, večina primerov je bila v pod-saharski Afriki.

Tajsko tožilstvo je zaradi trgovanja z ljudmi vložila obtožnice proti več kot 100 ljudem. Obtoženci so večinoma tajski državljani, nekateri med njimi so tudi lokalni politiki ter policijski in vojaški uradniki. Preiskava je pokazala, da je kriminalna združba organizirala celotno pot od Bangladeša in Burme do taborišč na tajskem in naprej v Malezijo in Avstralijo. Povod za preiskavo, so bila ravno zapuščena prehodna taborišča in množična grobišča, ki jih je tajska policija odkrila maja.

Spletna aplikacija Supervizor je po močnem pritisku javnosti znova dostopna. Potem ko je dotedanji upravljalec v ponedeljek aplikacijo ugasnil in vse podatke predal predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije Borisu Štefanecu, je sedaj KPK aplikacijo prenesel na strežnik Ministrstva za javno upravo. Na Supervizor in KPK se je namreč po besedah Štefaneca zvrstilo kar nekaj napadov, pojavljala so se tudi vprašanja, ali Supervizor ima pravno podlago in ali predstavlja primerno orodje.

S koncertom ruskih nabožnih pesmi v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani se nocoj začenja niz dogodkov ob spominski slovesnosti pri ruski kapelici pod Vršičem. Za opis dogajanja v naslednjih dneh smo prosili Jernejo Judež iz društva Slovenija-Rusija.

Izjava se nahaja v posnetku.