OFF Ambazonije

OFF Ambazonije

Aktualno-politična novica
24. 9. 2020 - 15.27
 / OFF

Porota v zvezni državi Kentucky je večinoma oprostila tri policiste, ki so marca vdrli v stanovanje Breonne Taylor in njenega zaročenca Kennetha Walkerja, njo ubili, njega pa ranili in aretirali. Policisti so po pomoti vdrli v stanovanje med iskanjem preprodajalca z mamili, ki ni nikoli živel na tem naslovu in je bil medtem že v priporu. Ob vdoru je Walker streljal na policiste, saj je mislil, da gre za vlomilce, ti pa so nato streljali nazaj. Po mnenju porote je šlo pač za policijsko napako in ne napačno ravnanje policistov, zato so dva od obtožencev povsem oprostili, tretjega pa obtožili nevarnega ravnanja s strelnim orožjem, a le zaradi nabojev, ki so končali v sosednjem stanovanju in bi tam lahko koga ranili. Oprostilna sodba je podžgala nov val protestov, v katerih sta že bila ranjena tudi dva policista in več protestnikov.

Olje na ogenj družbenih nemirov v ZDA pa je prilil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki na novinarski konferenci na vprašanje novinarjev, ali bo mirno predal oblast v primeru poraza na volitvah, ni odgovoril pritrdilno. Kot je dejal, se bo o tem odločil potem, ko bo videl, kaj se bo zgodilo na volitvah. V isti sapi je nato še enkrat poudaril, da tako ali tako ne bo potrebna menjava oblasti, ampak le nadaljevanje obstoječega, če bodo odstranjene poštne glasovnice. S tem se je ponovno navezal na svoje prepričanje, da bo poštno glasovanje, ki bo zaradi pandemije na prihajajočih novembrskih volitvah izredno pomembno, privedlo do goljufanja v prid demokratom. Po njegovem mnenju glasovnic, ki bodo prispele po pošti, zaradi teh ranljivosti, za katere sicer ni nobenih dokazov ali zgodovinskega precedenta, enostavno ne bi smeli upoštevati.

Prvi mož Ljudske republike Kitajske Ši Džingping pa je v videoklicu na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov napovedal, da bo Kitajska do leta 2060 povsem ogljično nevtralna. Po njegovih besedah bo država višek izpustov ogljikovega dioksida dosegla do konca tega desetletja, nato pa se bodo njihovi izpusti začeli zmanjševati. Gre za prvo javno napoved države, ki trenutno v globalno ozračje izpušča največ toplogrednih plinov, da namerava drastično spremeniti okoljsko sliko lastnega gospodarstva. Ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa pa je napovedal tudi  Gavin Newsom [gEvin njUsom], guverner največje ameriške zvezne države Kalifornije, kjer bodo do leta 2035 povsem prepovedali prodajo vozil na fosilna goriva. V državi sicer trenutno divjajo hudi gozdni požari, ki so po mnenju okoljskih znanstvenikov tako hudi in obsežni prav zaradi otoplitve globalne klime.

V Kamerunu so vladne sile med nasilnim zatrtjem protivladnih protestov ranile več ljudi in ubile eno osebo. Policija je pretepla in aretirala več opozicijskih politikov in novinarjev, ki naj bi kritizirali vlado predsednika Paula Biyaja. Protesti so izbruhnili po objavi odločitve vlade, da bo decembra organizirala lokalne volitve, saj naj bi z njimi poskušala izkoristiti pandemijo koronavirusa za nesvobodno glasovanje in prirejanje rezultatov. Poleg odstopa predsednika in volilne reforme protestniki zahtevajo tudi ustavitev nasilja na zahodu države, kjer že od leta 2016 divja državljanska vojna med vladnimi silami in anglofonskimi separatisti, ki želijo ustanoviti lastno angleško govorečo državo Ambazonijo. Protestniki od vlade zahtevajo, da ustavi nasilje, zaradi katerega je moralo svoje domove zapustiti že najmanj pol milijona ljudi, in začne pogovore z uporniki.

Evropska komisija je predstavila nov predlog za migracijski in azilni pakt, s katerim želijo izboljšati sistem premeščanja, vključevanja in vračanja prosilcev za azil, ki prispejo na območje držav članic Unije. Bistveni novosti sta ukinitev obveznih kvot za sprejetje prosilcev za azil, ki jih nadomešča sistem tako imenovane fleksibilne solidarnosti, in možnost pomoči pri vračanju zavrnjenih prosilcev za azil  kot alternativi za nastanitev prosilcev v državi. Po besedah vodstva komisije novi sistem rešuje vprašanje solidarnosti, saj državam omogoča, da izberejo način pomoči v migrantski krizi, ki jim najbolj ustreza, hkrati pa vse države zavezuje k sodelovanju pri reševanju migrantske problematike. 

Države bodo lahko sprejele prosilce za azil v sklopu sistema premeščanja, pomagale pri vračanju zavrnjenih prosilcev v izvorne države ali nudile podporno pomoč za izboljšanje azilnih sistemov. Predlog je nekakšna srednja pot med obvezno solidarnostjo, ki vključuje obvezno sprejemanje prosilcev za azil, in prostovoljno solidarnostjo, v sklopu katere vsaka država posamezno odloča o tem, kako bo sodelovala v sistemu. Po mnenju nevladnih dobrodelnih organizacij, ki se ukvarjajo z migrantsko problematiko v Evropi, je komisija s predlogom ugodila zahtevam držav, kot sta Poljska in Madžarska, katerih edini cilj naj bi bil zmanjšanje števila beguncev, ki jih sprejmejo države članice EU. 

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je objavil nove ocene gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih letih. V njih so nekoliko omilili črnoglede poletne napovedi o 7,6-odstotnem upadu bruto domačega proizvoda letos. Po novih ocenah naj bi se kazalci BDP letos znižali za 6,7 odstotka, že naslednje leto pa naj bi gospodarstvo ponovno začelo rasti. Leta 2021 naj bi dosegli več kot 5-odstotno rast, do leta 2022 pa se bo gospodarska aktivnost po napovedi UMAR-ja povrnila na raven iz začetka letošnjega leta. Na negativne napovedi so po pričakovanjih najbolj vplivali izpadi storitvenih dejavnosti in upad izvoza, ki je letos za dobrih 12 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani. 

Vlada je na včerajšnji večerni seji odločila, da ne bo več enotno uravnavala cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. Cene za naftne derivate tako ne bodo več poenotene in bodo povsem prepuščene tržnim odločitvam maloprodajnih ponudnikov goriv. O tem, kaj je botrovalo tej odločitvi in kako bo vplivala na cene goriv, pa več v OFFsajdu ob 17.00.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci predstavil sveženj novih ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki jih je včeraj sprejela vlada. V sklopu svežnja se uvaja nova pomoč samozaposlenim in najmanjšim podjetjem v obliki temeljnega mesečnega dohodka, ki bo znašal do 1100 evrov mesečno. Do dohodka bodo upravičeni vsi tisti samozaposleni, katerih letni dohodki so se v letošnjem letu zmanjšali vsaj za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Enak pogoj, namreč vsaj 30-odstotni izpad prometa, pa je vlada postavila podjetjem, ki želijo, da država financira čakanje njihovih zaposlenih na delo. Pred tem so morala podjetja dokazovati le 10-odstotni izpad. Poleg omenjenih ukrepov je vlada odobrila tudi nove ukrepe za reševanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki predvidevajo, da bodo na razpisih za opravljanje zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz državne zdravstvene blagajne, lahko sodelovali prav vsi ponudniki zdravstvenih storitev, tudi zasebni. Ukrepu nasprotujejo sindikati zdravstvenih delavcev, ki so zaradi napovedi vlade, da bo sprejela omenjena določila, tudi zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.