ZDA nočejo izdati vizumov delegaciji Venezuele za zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo naslednji teden v New Yorku, je dejal venezuelski predsednik Nicolas Maduro. Tako naj bi bil vizum odrečen Wilmerju Barrientosu, generalmajorju venezuelske vojske, in drugim članom predvidene delegacije. Medtem pa je venezuelski zunanji minister Elias Jaua Združene države Amerike obtožil tudi, da preprečujejo Madurov prelet prek Puerto Rica, ki je sicer ameriško ozemlje, na njegovi poti na Kitajsko, zaradi česar bo moral v soboto tja leteti po drugi poti. To ameriško dejanje razumejo v Venezueli kot dejanje agresije, saj niso ZDA, kot je dejal Jaua, podale nobenega razloga, zakaj Maduru odrekajo pravico do preleta. To je, citiramo Jaua, dodaten dokaz agresije ameriškega imperializma proti bolivarski republiki.

Solidarnost z Venezuelo je medtem izkazala Bolivija. Njen predsednik Evo Morales je napovedal tožbo proti vladi Združenih držav zaradi zločinov proti človečnosti. Morales je potem, ko je bil venezuelskemu predsedniškemu letalu prepovedan vstop v ameriški zračni prostor, obsodil ameriške taktike zastraševanja in zbujanja strahu. Ameriškega predsednika Baracka Obamo je Morales označil za kriminalca, ki krši mednarodno pravo. Bolivijski predsednik je sklical izredni sestanek Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav, na katerem bi se obravnavalo, kot je dejal Morales, „dejanje zastraševanja s strani severnoameriškega imperializma“. Morales ima sicer tudi osebne razloge za zaničevanje ameriškega odnosa do letal latinskoameriških predsednikov. Julija je moral namreč na poti iz Moskve v La Paz pristati na Dunaju, saj mu je več evropskih držav na ameriško zahtevo prepovedalo prelet. Razlog? Na krovu njegovega predsedniškega letala naj bi bil takrat morda žvižgač Edward Snowden. Je bil? Ne.

Medtem pa se v srcu severnoameriškega imperializma, Washingtonu, odvija tudi notranji boj. Republikanska večina v predstavniškem domu ameriškega kongresa je v četrtek potrdila predlog zakona, ki zmanjšuje porabo za bone za hrano, namenjeno revnim Američanom. Republikanci so tako z 217 glasovi proti 210 izglasovali zmanjšanje financiranja programa bonov za hrano za 40 milijard dolarjev v naslednjih desetih letih. Bone za hrano sicer prejema vsak sedmi Američan. Skupaj je teh ljudi 47 milijonov, na leto pa imperialistični proračun to olajša za 80 milijard dolarjev. Kot zvesti občudovalci Superhika republikanci pravijo, da ljudje itak ne želijo biti odvisni od teh bonov in jim tako delajo uslugo. Poteza republikancev sicer ne bo uspela, saj predlog ne bo dobil podpore senata.

Najmanj 87 ljudi je bilo ubitih v četrtkovem napadu islamistične skupine Boko Haram na severovzhodu Nigerije. Islamistični aktivisti so, kot poroča BBC, preoblečeni v vojaške uniforme postavili nadzorne točke izven mesta Benišejk in streljali na vse, ki so želeli pobegniti. Uporniki naj bi bili močno oboroženi, imeli naj bi tudi protiletalsko oborožitev. Boko Haram, kar v prevodu pomeni približno „Zahodna izobrazba je prepovedana“, želi vzpostaviti islamsko državo v Nigeriji, ustanovljen pa je bil leta 2002. Njihovi napadi se vrstijo kljub močni vojaški prisotnosti v delih države, kjer so islamisti najbolj prisotni.

V raciji egiptovskih varnostnih sil v kraju Kerdasa blizu Kaira, sicer oporišču Muslimanske bratovščine, je bil v četrtek ubit policijski general Nabil Farag. Policija je namreč iskala morilce enajstih policistov, ki so bili v tem mestu ubiti prejšnji mesec, kot je sporočila policija, pa je bilo v raciji aretiranih najmanj 55 ljudi. General Farag je bil ubit v streljanju z več streh šol in mošej, ki so jih zasedli oboroženi napadalci. Četrtkova racija v Kerdasi je sledila sredinem shodu v podporo julija odstavljenemu predsedniku Mohamedu Mursiju iz Muslimanske bratovščine. Stanje v Egiptu se po julijskem vojaškem udaru zaostruje iz meseca v mesec. V nemirih po odstavitvi je bilo v državi ubitih najmanj tisoč ljudi, med njimi tudi približno sto policistov.

Egiptovska politika pa se ne zaostruje zgolj navznoter, temveč tudi navzven. Tako ima Egipt precej ostrejši odnos do sosednje Gaze, ki sicer trpi zaradi izraelske blokade, pri čemer Izraelu pomaga tudi Egipt. Po več incidentih, ko so egiptovske vojaške ladje streljale na palestinske ribiče, je egiptovsko vojaško sodišče v sredo pet ribičev obsodilo na leto dni zapora. Obsojeni so kršenja teritorialnih voda blizu obale ob mestu Rafah na meji med Gazo in Egiptom 30. avgusta. Palestinski ribiči naj bi tudi ogrožali varnost Egipta in kršili pravila ribarjenja.

V dveh sočasnih napadih na vojaške tarče na jugu Jemna je bilo ubitih najmanj 30 ljudi. V eksplozijah dveh avtomobilov bomb je bilo ubitih okoli 20 vojakov, več jih je bilo tudi ranjenih, v ločenem napadu v isti provinci Šabva pa je bilo ustreljenih 10 vojakov. Napadalci so nato po poročanju prič pobegnili v ukradenih vojaških vozilih. Napad naj bi izvedla Al Kaida na Arabskem polotoku, ki je bila leta 2009 ustanovljena z združitvijo Al Kaide v Savdski Arabiji in Jemnu. Njen namen je zrušiti Savdsko monarhijo in jemensko vlado ter vzpostaviti islamski kalifat.

Po včerajšnjem streljanju neznancev na pripadnike Euleksa, misije Evropske unije na Kosovu, v kraju Zvečani, v katerem je bil ubit litovski pripadnik, je danes v severnem delu Kosovske Mitrovice eksplodirala bomba. Ranjenih ni bilo. Kot poroča b92.net, je šlo najverjetneje za ročno granato, ki so jo neznanci odvrgli na zapuščeno stavbo, ki stoji le nekaj metrov od stavbe Telekoma in nekaj sto metrov od glavnega mostu čez reko Ibar.

Potem ko je na dan spet prišla ideja o posegu v minimalno plačo, so se na to že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je namreč pred včerajšnjo sejo vlade dejal, da na vladi razmišljajo tudi o tem. Ministri naj bi govorili o neusklajevanju z inflacijo in o uvedbi zakonske možnosti znižanja minimalne plače, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oziroma sindikat. Poseg v minimalno plačo naj bi predlagala Evropska komisija, in sicer kot ukrep za povečanje konkurenčnosti. Stališče sindikatov je za radio Študent povzel Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov:

//////////////////////////////////////////////////////

Izjava je v posnetku oddaje

//////////////////////////////////////////////////////

Vlada je sicer možnost zmanjšanja minimalne plače napovedala že v nacionalnem reformnem programu 2013 – 2014, ki ga je maja poslala na odobritev v Bruselj. Spremembe plačne politike naj bi šle v smeri večje pravičnosti in tudi večje konkurenčnosti gospodarstva. To je seveda mnenje vlade.

V državnem zboru poteka na zahtevo poslanske skupine SDS izredna, predvidoma 10-urna seja o položaju bančnega sistema in tako imenovani nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke, na kateri je barve ekipe, ki zagovarja likvidacijo, zastopal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Odločitev za likvidacijo je bila potrebna, da ne bi ogrozili celotnega bančnega sistema, je dejal Jazbec. Kot je še povedal, bi prišlo, citiramo, „v primeru stečaja Probanke in Factor banke do prevelike obremenitve za finančno stabilnost v preostalem delu bančnega sektorja, ki ni v najboljšem stanju,“ konec citata. V tem primeru bi bile do konca postopka stečaja zamrznjene vse vloge nad sto tisoč evrov, med katerimi so tudi vloge države in občin, predvsem primorskih in štajerskih.

Ker ostale banke nimajo denarja, da bi zagotovile izplačila za 400 milijonov evrov vlog pod sto tisoč evrov, kar bi morale storiti, bi ga morala zagotoviti država, je pojasnil guverner. Zato je bila po zagotovilih Jazbeca odločitev Banke Slovenije sprejeta za zaščito varčevalcev teh dveh bank. Tako stečaj kot likvidacijo obeh bank bi v vsakem primeru plačali davkoplačevalci, za nadzorovano likvidacijo pa so se odločili zgolj z vidika finančne stabilnosti in čim manjših stroškov za davkoplačevalce, je trdil Jazbec. Za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank je država izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v SDS pa trdijo, da to ne bo pripomoglo k sanaciji bančnega sistema in bo le milijardna škoda za državljane.