OFF ameriške vojske

Aktualno-politična novica
17. 8. 2021 - 15.00
 / OFF

Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem televizijskem govoru danes izpostavil, da še vedno podpira umik vojaških sil iz Afganistana, saj naj bi dvajsetletna invazija dosegla vse zastavljene cilje. Med njimi seveda ni izgraditve države in socialne ali vojaške infrastrukture, pač pa odziv na napad 11. septembra 2001 in uničenje Al Kaide do te mere, da ne bo več ogrožala ZDA. Trdi tudi, da so ZDA afganistanski vojski predale vse znanje, potrebno za upor talibom. Sicer pa je bil pripravljen priznati, da je država padla hitreje, kot so ocenjevali. Na Bidna se je vsul plaz kritik republikancev, zunanjepolitičnega establišmenta in medijev zaradi umika sil iz Afganistana in kaotičnega načina umika v zadnjih dneh na letališču v Kabulu. Kot je poudaril Biden, je imel pred seboj, po prvem maju, ko se je iztekel dogovor s talibi o nenapadanju ameriških vojakov, možnost zgolj za dokončen umik ali ponovno eskalacijo vojne.  

Seveda pa v isti sapi Amerika že daje pogoje za priznavanje novega režima. Po izjavi Neda Pricea, govornika zunanjega ministrstva, so pripravljeni priznati legitimnost vlade, če bo ta vključujoča in bo spoštovala tako pravice žensk kot tudi splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Novi parlament bi se moral formirati v Afganistanu in vključevati vse dele prebivalstva, da se lahko začne proces narodne sprave. Talibi sicer trdijo, da so ženske vabljene k sodelovanju v parlamentu, a hkrati je javnost razburilo že več pričevanj o umorih tistih, ki se niso bile pripravljene podrediti njihovim opresivnim religijskim praksam. Prav tako so bila objavljena tudi pričevanja o prisilnih porokah žensk z borci.

Še pred umikom ameriških vojaških sil iz Afganistana si predsednik Joe Biden ne more pomagati, da se ne bi vojaško vmešal v naslednjo državo, tokrat z mineralnimi bogastvi. Demokratična republika Kongo s predsednikom Felixom Tshisekedijem na čelu je namreč sprejela vojaško intervencijo ameriških sil proti milici Združene demokratske sile, ki naj bi bila podmladek teroristične skupine ISIS. To organizacijo so Združene države prav tako označile za teroristično organizacijo, saj naj bi bila po pričevanjih katoliške cerkve odgovorna za več kot 6000 smrti od leta 2013. Ameriške protiteroristične enote bodo kongoški vojski pomagale v bojih v nacionalnih parkih Virunge in Garambe. 

Nova Zelandija, ena izmed najuspešnejših držav pri obvladovanju epidemije novega koronavirusa, je ob potrditvi prvega lokalnega prenosa okužbe po kar šestih mesecih za tri dni popolnoma zaustavila javno življenje v državi. Prenos različice delta je bil potrjen v Aucklandu, ki se bo zaprl za teden dni.

Poljski predsednik Andrzej Duda je v veljavo podpisal zakon, ki omejuje vračilo nepremičnin, nacionaliziranih po drugi svetovni vojni. Izrael meni, da zakon disproporcionalno zadeva Jude, in ga ostro zavrača, saj je mnenja, da je antisemitičen. A Poljska trdi, da zakon ne zadeva holokavsta in Judov specifično, pač pa, da je večina lastnikov svojo nepremičnino med vojno izgubila, ali je bila ta porušena, ali pa je bila po vojni nacionalizirana. Še več, tista stanovanja, ki so bila nacionalizirana, so bila večinoma v ruševinah in jih je kasneje obnovila komunistična država. Pod dosedanjim zakonom se je trenutne prebivalce lahko izselilo iz novozgrajenih stavb na zahtevo potomcev nekoga, ki je tam živel pred vojno. Po mnenju mnogih Poljakov gre za plačevanje zločinov nacistične Nemčije, česar pa oni niso dolžni. 

Poljska bo ukinila disciplinsko zbornico vrhovnega sodišča, kar je tudi sporočila Evropski komisiji. Gre za odziv na razsodbo evropskega sodišča, ki je odločilo, da je disciplinska zbornica v nasprotju s pravom Evropske unije. Poljska se sicer s to razsodbo ne strinja in meni, da je sodišče prestopilo svoja pooblastila. V kolikor bi se država upirala, bi ji Evropska unija lahko naložila sankcije. Poljska je v ponedeljek sporočila, da bo v okviru nadaljnje reforme pravosodnega sistema zbornico v svoji trenutni obliki razpustila v prihodnjih mesecih. Je pa to le pretveza za izboljšavo disciplinskega sveta, ki bi omogočal pridobitev istega telesa, s katerim EU ne bi imela težav. Predsednica poljskega vrhovnega sodišča Malgorzata Manowska je izdala tudi odredbo, da zbornica ne sme obravnavati novih primerov, dokler se ne sprejmejo potrebne zakonodajne spremembe. Ob tem pa Poljska opozarja, da nima ne načina ne sredstev, s katerimi bi lahko ustavila delovanje zbornice brez poseganja v njeno neodvisnost in s tem v neodvisnost sodne oblasti.  

Twitter je označil več profilov srbskih medijskih hiš kot povezanih z vlado. Gre za provladne medije, označeni pa so bili kot državni, saj Twitter meni, da vlada nad njimi vrši nadzor prek denarnih sredstev in političnega pritiska. Gre za tiskane medije Kurir, Srbski telegraf, Informer in Politika ter televizije Happy, Prva TV in B92. Oznaka se pojavi na samem profilu, pa tudi na njihovih objavah in retweetih. Omenjajo državo, s katero je povezan profil, in tudi, ali z njimi direktno upravlja vladni uslužbenec ali pa se z vlado samo povezujejo. Čeprav so omenjeni mediji precej očitno podporniki vlade, ni čisto jasno, po katerih kriterijih jih je Twitter označil kot take. Srbija je prva balkanska država, ki jo je doletelo takovrstno označevanje, sicer uvedeno že avgusta 2020. Države, ki trenutno uživajo pozornost Twitterjeve presoje o neodvisnosti medijev, so med drugimi Kitajska, Francija, Kanada in Združene države Amerike. 

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je Evropsko komisijo obvestil o slovenski noveli Zakona o tujcih. Zakon, sprejet konec marca, uvaja institut kompleksne krize, kar pomeni, da se lahko s 46-imi glasovi podpore v parlamentu suspendirajo zakoni o mednarodni zaščiti in omeji nudenje azila. Policisti bi tako lahko zavrgli prošnjo za mednarodno zaščito, razen če ne bi v postopku zaznali možnosti uboja ali mučenja ob vrnitvi v izvorno državo. Hkrati sporni zakon prinaša še druge zaostritve za prebivanje tujcev v Sloveniji – med drugim tudi usvajanje slovenskega jezika, katerega znanje bi moralo že ob vstopu v državo biti na osnovni ravni. Varuh meni, da so migracije preveč obsežen problem, da bi jih reševala ena sama država, in pa, da je nova slovenska zakonodaja v neskladju s pravom Evropske unije, ki državam članicam nalaga določene obveznosti pri politiki mednarodne zaščite. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.