Današnji Off začenjamo z Venezuelo, kjer je vrhovno sodišče preklicalo odločitev o odvzemu zakonodajne pristojnosti kongresu. Preklicu odločitve je botrovala televizijska izjava predsednika Nicolasa Madura, v kateri je pozval k ponovnemu odločanju. Spomnimo, da je sodišče kongresu odvzelo zakonodajne pristojnosti zaradi neupoštevanja odpoklica treh poslancev, ki so bili obtoženi volilnih prevar. Ti poslanci so namreč jeziček na tehtnici, da bi imela opozicija absolutno večino, s katero bi lahko imenovala člane ustavnega sodišča in nekatere visoke uradnike. Prvotna odločitev o odvzemu zakonodajne pristojnosti je sicer povzročila tako notranje kot zunanje kritike - Kolumbija, Peru in Čile so celo odpoklicale svoje veleposlanike.

Siceršnjemu obratu v desno, ki zaznamuje večino latinskoameriških držav, pa se je sodeč po volilnemu izidu zaenkrat izognil Ekvador. Po večini do sedaj preštetih glasov je zmago na predsedniških volitvah požel kandidat Lenin Moreno, nekdanji podpredsednik v času predsedovanja Rafaela Correa in član vladajoče Alianza Pais. Z dvema odstotkoma prednosti je prehitel kandidata desnice in nekdanjega bankirja Guillerma Lassa, ki pa je pozval k ponovnemu štetju glasov, češ, da je prišlo do prirejanja volilnega izida. Ob tem se je znova obregnil ob prvi krog volitev, ko se je na izid volitev čakalo več dni. To je on skupaj s svojimi podporniki razumel kot poskus goljufanja. Spomnimo, da je v prvem krogu volitev z deset odstotno prednostjo februarja zmagal Moreno, ki mu je za takojšnjo zmago manjkal slab odstotek.

Da je prišlo do goljufanja pri volitvah, pa je mnenja tudi opozicija v Armeniji. Po preliminarnih izidih parlamentarnih volitev z nekaj več kot 50 odstotki vodi Republikanska stranka trenutnega predsednika Serža Sarkisjana. Opozicijska koalicija Gagika Tsarukiana - enega izmed najbogatejših oligarhičnih mogotcev in nekdanjega rokoborca - je dobila dvajset odstotkov manj. Med volitvami naj bi po besedah opozicije prihajalo do ustrahovanja ter ponarejanja in kupovanja glasov. Dotične parlamentarne volitve so prve po spremembi ustave na referendumu leta 2015, kjer je bila izglasovana reforma iz predsedniškega v parlamentarni sistem. Poleg tedaj uvedenega proporcionalnega sistema in večje avtonomije parlamenta mora predsednik države sedaj izhajati iz večinske stranke v parlamentu, prav tako pa so nekatere pristojnosti s strani predsednika prenešene na premierja. Opozicija zato opozarja, da je sprememba ustave pisana na roko vodji zmagovalne stranke Seržu Sarkisjanu, ki mu leta 2018 poteče drugi in zadnji predsedniški mandat.

Na isto sranje drugo pakovanje, v hitrejši, močnejši in boljši obliki - kot se glasi Vučićev volilni slogan - pa kaže tudi v Srbiji, le da se je tu dosedanja parlamentarna oblast premestila v predsedniško. Na predsedniških volitvah je že v prvem krogu zmagal dosedanji premier in predsednik Srbske napredne stranke Aleksandar Vučić. S približno 55 odstotki glasov je znatno prehitel ostale kandidate, kar je po volitvah izpostavil tudi sam, češ, da je bila njegova zmaga “čista kao suza”. S 16 odstotki glasov mu je sledil Saša Janković, nekdanji varuh človekovih pravic, ki ga je podprla Demokratska stranka Srbije. Tretje mesto pa je zasedel Ljubiša Preletačević Beli, izmišljeni lik študenta Luke Maksimovića, ki sta mu sledila nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić in vodja Srbske nacionalne stranke Vojislav Šešelj. Lik Belega pa je navkljub tretjemu mestu, sledeč raziskavi nevladne organizacije Share fundacija, na Facebooku dosegel največjo aktivnost in doseg.

Potek volilne kampanje pojasni Dejan Anastasijević, novinar časnika Vreme, enega izmed večjih tiskanih medijev, ki ni objavil Vučićevega slogana:

Izjava

Protesti zoper vlado pa so se odvijali v Budimpešti, kjer je več tisoč protestnikov na ulicah izrazilo podporo Srednje evropski univerzi ali krajše CEU, ki jo je leta 1991 ustanovil George Soros. Univerze naj bi se neposredno dotikal prejšnji teden obravnavani osnutek zakona, ki zahteva, da ima univerza kampus tudi v svoji matični državi. CEU je edina tuja univerza na Madžarskem, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Po besedah premierja Viktorja Orbana naj bi CEU namreč goljufala, češ da ima prednost pred lokalnimi izobraževalnimi institucijami zaradi možnosti dodelitve tudi ameriških diplom. Več v Offsajdu ob petih.

Aktivna pa je bila med vikendom tudi madžarska vlada. Gospodinjstva so namreč na dom dobila anketo o nasvetih, kako ukrepati glede politike Bruslja, ki ogroža madžarsko suverenost. V anketi je šest vprašanj o tem, kaj naj Madžarska naredi glede priseljevanja in gospodarstva. Sprašujejo tudi, kaj naj Madžarska naredi glede terorističnih napadov v Evropi in pritiska na državo, da sprejme begunce, ki so v vprašalniku označeni kot nelegalni imigranti. Možna odgovora sta dva: prva opcija, citiramo, “Nelegalni imigranti morajo biti pod nadzorom, dokler oblasti ne odločijo o primerih" in druga izbira, zopet citiramo "Dovolimo nelegalnim imigrantom, da se prosto gibljejo po Madžarski".

Učinki vednosti, ki naj bi le popisovala stanje, pa se udejanjajo v Veliki Britaniji. Po vladni analizi, ki je ugotovila, da je v zaporih okoli 1000 ekstremističnih ali potencialno ekstremističnih zapornikov, se je poleg reforme ukrepov v zaporih sedaj vzpostavila tudi protiteroristična enota. Stočlanska ekipa bo tako delovala kot središče vseh protiterorističnih dejavnosti v zaporih Anglije in Walesa, prav tako pa bo zaporom svetovala, kako se soočati z domnevnim terorizmom v zaporih. Spomnimo, da je novembra britanska vlada predstavila reforme zaporov, s katerimi bodo vzpostavljeni nekakšni zapori v zaporih, saj naj bi bile osebe, obtožene ekstremističnih dejanj, zaprte v posebne enote. Zapori bodo prav tako imeli moč prepovedati literaturo, ki naj bi vzpodbujala terorizem in ekstremizem. Prepovedane bodo lahko tudi skupne molitve, ki bi propagirale protibritanske sentimente.