OFF antiizraelitizma

OFF antiizraelitizma

Aktualno-politična novica
12. 12. 2016 - 15.00
 / OFF

Na volitvah v Makedoniji je dozdajšnja vladajoča desničarska stranka VMRO-DPMNE zabeležila Pirovo zmago. Na volitvah, ki naj bi končale več mesecev trajajočo politično krizo, je največ pridobila opozicijska socialdemokratska stranka SDSM.

Po 99 odstotkih preštetih glasov je stranka VMRO-DPMNE osvojila 38,06, opozicijska SDSM pa 36,69 odstotkov glasov.

Rezultate in potek volitev komentira profesor z Univerze Cirila in Metoda, Ljupčo Risteski.

izjava

Četudi po 99 odstotkih preštetih glasov vodi dozdajšnja vladajoča stranka, je ta zmaga Pirova. Razloži profesor Risteski.

izjava

Kdorkoli bo oblikoval novo vladno koalicijo, bo k podpisu koalicijske pogodbe moral pozvati še vsaj eno izmed strank etničnih Albancev. Kot smo poročali prejšnji teden, so volitve zaznamovali ponovni izbrisi volivcev iz volilnega registra. Profesor Risteski je še dodal, da tesni volilni rezultati verjetno ne pomenijo konca politične krize v državi.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Romuniji je s šestintridesetimi odstotki zmagala socialdemokratska stranka PSD. Sledita ji nacionalno-liberalna stranka z dvaindvajsetimi odstotki in nova stranka Zveza za rešitev Romunije z 9,3 odstotka. Spomnimo, da je pred nekaj več kot letom dni voditelj stranke PSD in takratni romunski premier Victor Ponta odstopil zaradi protikorupcijskih protestov, ki jih je zanetil požar v nočnem klubu. Na čelu stranke ga je zamenjal Liviu Dragnea, ki je trenutno na pogojno odloženi zaporni kazni zaradi goljufanja na volitvah, prav tako kandidat za romunskega premierja.  

Velika Britanija bo ena izmed prvih držav, ki bo uzakonila novo definicijo antisemitizma, ki med drugim vključuje pretirano kritiko Izraela. Definicija, ki je bila kot nezavezujoča sprejeta maja letos na konferenci Mednarodne zveze spominjanja holokavsta, vključuje kritiko Izraela, v kolikor se državo smatra kot judovsko kolektiviteto. Za antisemitsko bo veljala tudi trditev, da so določeni Judi bolj zvesti Izraelu ali judovski religiji kakor pa svoji lastni državi.

Evropska unija in Mali sta podpisala dogovor o vračanju malijskih imigrantov, ki jim ne bo odobren status azila v EU. Dogovor, ki so ga predstavniki Evropske unije in Malija osnovali novembra lani, predvideva ustanovitev 1,8 milijarde evrov težkega sklada, ki naj bi bil namenjen reševanju prvotnih vzrokov izseljevanja iz Malija. 145 milijonov evrov bo namenjenih krepitvi nadzora na državnih mejah Malija, Nemčija pa razmišlja, da bi v Mali poslala dodatnih 350 vojakov, ki se bi pridružili boju proti upornikom v državi. V zameno bo Mali v Evropsko unijo poslal javne uslužbence, ki bodo pomagali pri identifikaciji malijskih državljanov, hkrati pa bo sprejel zavrnjene imigrante iz EU. To je prvi dogovor Evropske unije z afriško državo o vračanju imigrantov v državo izvora.

Kitajska zahteva priznanje statusa tržne ekonomije. Mineva 15 let, odkar se je Kitajska pridružila Svetovni trgovinski organizaciji, sedaj pa na podlagi interpretacije takrat podpisanega dogovora želi dobiti status tržnega gospodarstva. Kitajska se opira na princip avtomatizma, nasprotniki pa ji očitajo, da ni uspela implementirati reform, ki bi omogočile prehod v tržno gospodarstvo. Glavna točka spora leta 2001 podpisanega dogovora o pristopu Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji je pravilo, ki Kitajski prepoveduje prodajanje izdelkov na tujih trgih pod tržno ceno. Zahtevi po statusu tržnega gospodarstva se upirajo tako Evropska unija kakor tudi Združene države Amerike in Japonska, ki se bojijo, da bodo njihovi trgi preplavljeni s poceni izdelki iz Kitajske. Slednja pred dolgo pravno bitko za status tržnega gospodarstva državam očita prikriti protekcionizem, ki naj bi zaviral trend globalizacije.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos spremenil svoj pogled na vojno proti drogam. V svojem govoru ob prejemu nagrade je izjavil, da je vojna proti drogam bolj škodljiva kot vse ostale vojne skupaj in klical k spremembi strategije za zmanjševanje trgovine z drogami. Svojo nekdanjo vojno proti FARC-u je sicer argumentiral tudi z njihovo vpletenostjo v preprodajo drog in financiral tudi z denarjem Združenih držav Amerike. V letu 2012, ko je FARC izgubil največ podpore, so Združene države Amerike Kolumbiji dale 650 milijonov dolarjev pomoči.

Podobno so Mehiki za vojno proti drogam od leta 2008 dale 2,7 milijarde dolarjev pomoči. Ravno včeraj so tam praznovali deseto obletnico od napovedi vojne proti drogam. Mehiški predsednik Felipe Calderon je vojno napovedal po svoji izvolitvi leta 2006, pri tem pa vojski dal pooblastila za boj proti prekupčevalcem. Ocenjuje se, da je bilo v vojni ubitih okrog 150 000 ljudi, okrog 30 000 ljudi je pogrešanih. Vojska sicer podatkov o umorih ne razkriva. 

ODPOVED: Off sta pripravila vajenca Tina in Igor.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.