Mehiški senat je potrdil sodno reformo, po kateri bo več kot šest tisoč vseh mehiških sodnikov odslej imenovanih z neposrednim ljudskim glasovanjem. Kandidate za položaje sodnikov bo predhodno odobrila vlada. Večurno sejo senata, na kateri so senatorji odločali o reformi, je sicer prekinil protest sodnih uslužbencev in študentov prava. Ti so vdrli v prostore senata, ki je svojo sejo po večurni prekinitvi moral preseliti in nadaljevati v nekdanji stavbi senata. Reforma je prejšnji teden že prešla parlamentarno sito spodnjega doma parlamenta. Reformo je predlagal odhajajoči predsednik Andrés Manuel López Obrador, podpira pa jo tudi novoizvoljena predsednica Claudia Sheinbaum. Oba prihajata iz vrst levičarskega Nacionalnega gibanja obnove, znanega tudi kot Morena, ki ima v senatu skupaj s koalicijskima partnericama le glas manj od dvotretjinske večine, potrebne za sprejetje reforme. Jeziček na tehtnici je tako predstavljal opozicijski poslanec iz vrst desničarske Nacionalne akcijske stranke PAN, Miguel Ángel Yunes, ki je reformo podrl. Reforma bo zamenjala trenutni sistem, po katerem imenovanja opravlja poseben federalni sodniški svet. Enako bi veljalo za vrhovne sodnike, ki jih sedaj imenuje predsednik in potrdi senat. Hkrati bi njihovo število zmanjšali z enajst na devet, njihove mandate pa skrajšali s petnajst na dvanajst let. Trenutni sodniki bodo v primeru potrditve reforme morali kandidirati v letih 2025 in 2027. Reformo mora zdaj ratificirati še najmanj 17 od 32 parlamentov v mehiških zveznih državah.

Odvetniki Palestincev, zaprtih v izraelskem vojaškem zaporu Ofer, ki zapornike zastopajo na istoimenskem vojaškem sodišču v okviru zaporne enote, so zaradi nevzdržnih pogojev dela začeli stavko. Kot so sporočili v organizacijah, v okviru katerih delujejo odvetniki, ki predstavljajo zaprte Palestince, izraelske oblasti pravnim zastopnikom od začetka genocidne ofenzive 7. oktobra onemogočajo stik z njihovimi strankami. Uprava Oferja odvetnikom ne dovoljuje dostopa do sodišč z avtomobili, zaradi česa pogosto zamujajo na sodne obravnave svojih klientov. Vodstvo prav tako zavlačuje z izdajanjem potrdil za prošnje za obiske, izdalo pa je tudi ukaze, s katerimi odvetnikom obisk nekaterih zaprtih Palestincev v celoti prepovedujejo. V zaporu Ofer, ki se nahaja na območju okupiranega Zahodnega brega blizu mesta Ramala, po pričevanju nekdanjih zapornikov in drugih prič pazniki mučijo palestinske zapornike in tudi drugače hudo kršijo človekove pravice zaprtih. Aprila je v zaporu prav za posledicami mučenja umrl Adnan al-Burš, vodja ortopedskega oddelka bolnišnice Al Šifa v mestu Gaza. Izraelske sile sicer vztrajno nadaljujejo z nasiljem v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so izvedle več racij. V napadih pretekle noči je okupatorska vojska na ozemlju Gaze ubila vsaj 27 Palestincev, na območju Zahodnega brega pa pet.

Pred razstavo avstralskega orožja z imenom Ozemlje 2024 v Melbournu je skupina propalestinskih protestnikov organizirala protest. Na njem se je zbralo okoli tisoč dvesto ljudi, obeležili pa so ga močni spopadi med protestniki in policijo. Ta je nad protestnike vrgla solzivec, šok bombe in jih po trditvah aktivistov celo obstreljevala z gumijastimi naboji. Policija uporabo metkov sicer zanika, saj da se zvok izstreljenega naboja hitro zameša z zvokom udarca kovinske palice. Po protestu so policisti aretirali 39 ljudi. Kot je dejala Jasmine Duff, predstavnica organizacije Študenti za Palestino, so protest organizirali v znak solidarnosti z vsemi, ki so z razstavljenim orožjem ubiti. Na razstavi orožja v Melbournu, ki bo trajala do petka, je na ogled več kot tisoč različnih kosov orožja iz več kot 30 držav.

Več sto kosovskih Srbov že več ur protestira pred policijsko postajo v severnem delu Mitrovice na Kosovu. Protestirajo zaradi aretacije štirih srbskih mladeničev, ki jih je policija zaprla predvčerajšnjim, danes pa bi z njimi kriminalisti morali opraviti pogovor na postaji, pred katero so se zbrali protestniki. Mladeniče so policisti zaprli, saj so jih žalili in napadli, kar odvetniki in družine fantov zanikajo. Odvetnik enega od zaprtih fantov Miloš Delević trdi, da so mladeniče med aretacijo in v priporu policisti pretepli, kar potrjujejo tudi pričanja očividcev in posnetki na družbenih omrežjih.

Trideset kilometrov južneje, v Prištini, je specializirano državno sodišče Kosova ovadilo 45 oseb zaradi sodelovanja v spopadu med srbsko milico in kosovsko policijo v Banjski septembra lani. V oboroženem spopadu so takrat umrli trije pripadniki milice in en kosovski policist. Med ovadenimi je tudi Milan Radoičić, vodja propadle milice in nekdanji podpredsednik največje srbske stranke na Kosovu, Srpske liste. Radoičić je po isfiženju in hitri kapitulaciji svoje milice lani sicer uspel pobegniti v Srbijo, kjer se nahaja tudi danes, čeprav je za njim Interpol razpisal mednarodno tiralico.

Opozicijski stranki Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka sta zoper predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič vložili kazensko ovadbo. Za vložitev ovadbe sta se odločili, saj predsednica parlamenta po njunem mnenju namerno ovira ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o poslih v slovenski energetiki. V opoziciji so prepričani, da je Klakočar Zupančič kršila poslovnik, zakonodajo in ustavo, očitajo pa ji tudi zlorabo položaja in nevestno delo. Poslanci strank so julija vložili zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, a Klakočar Zupančič predloga ni uvrstila na dnevni red seje, s čimer je po njihovem mnenju tudi onemogočila njeno ustanovitev. Predsednica državnega zbora se je sicer pri tem sklicevala na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe in vztrajala, da ima zahteva za odreditev preiskave takšne nepravilnosti, da jih je nujno odpraviti. Po mnenju službe se področje predlagane komisije delno prekriva z že ustanovljeno preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. V največji koalicijski stranki so napad na svojo članico označili kot poskus osebne diskreditacije, vse očitke opozicije pa zavračajo.

Na novinarski konferenci so predstavniki pristojnih sindikatov, Sindikata voznikov avtobusov Slovenije in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, izpostavili slabe delovne pogoje v avtobusnem prometu. Stanje v sektorju šoferjev avtobusov v javnem potniškem prometu je po besedah predsednika Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Dušana Vidoviča kaotično. Zaposleni so namreč slabo plačani in delajo v slabih delovnih pogojih. Pogosto imajo izmene, daljše od dvanajst ur, zaradi razpoložljivega delovnega časa pa za dodatne delovne ure sploh niso plačani. Vozniki so namreč, kot razloži Vidovič, plačani samo za čas, v katerem avtobus vozijo. Ko z avtobusom čakajo, recimo med jutranjo in popoldansko konico, za to ne dobijo plačila. Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjana Volfa med drugim pričakujejo, da bo Družba za upravljanje javnega potniškega prometa nadzirala koncesionarje, ki izvajajo prevoze.

Volf