Posnetek medijske hiše CNN, ki prikazuje, kako sta dva migranta v Libiji prodana za 800 dolarjev, je sprožil širok odziv javnosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval libijske oblasti, naj preiščejo trgovanje z migranti, se zavzel za preiskavo samih Združenih narodov in pozval vse države, naj se držijo Konvencije proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Predsednik Nigra Mahamadou Issoufou je pozval Mednarodno kazensko sodišče, naj sproži preiskavo. Sodišče to sicer že opravlja, a je v zadnjem poročilu zaprosilo za več sredstev. V Parizu se je v znak ogorčenja zbralo okrog 6 tisoč protestnikov.  

Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda je vložila prošnjo za dovolitev preiskave v delovanje ameriškega vojaškega osebja in članov Cie v Afganistanu. Preiskavo bo sprožila tudi v delovanje Talibanov, militantne mreže Haqqani ter afganistanske narodne varnostne službe, ki jih sumi kršenja človekovih pravic. Glede ameriškega osebja bi se preiskava osredotočala na domnevne zločine v Afganistanu od maja 2003, pa tudi na skrivne stavbe za pripore, ki so jih ZDA ustanavljale od leta 2002 v različnih državah za izpraševanje in mučenje domnevnih teroristov. Tožilka ameriško osebje sumi mučenja, krutega ravnanja, nespoštovanja osebnega dostojanstva, posilstev in spolnega nasilja nad zaporniki. Prav tako jih sumi sistematičnega ustrahovanja, umorov in ugrabljanj civilistov. Ameriško obrambno ministrstvo je povedalo, da zahtevo tožilke preučuje, a da nasprotuje vmešavanju sodišča v Afganistan. ZDA sicer niso članica sodišča, vendar je sodišče pristojno za preiskavo zločinov na ozemlju držav članic, kar Afganistan je.

V Nebraski je Komisija za javne storitve s 3 proti dvema glasovoma izglasovala soglasje za gradnjo naftovoda Keystone XL na svojem ozemlju. Gre za naftovod, ki bi povezal kanadski katranski pesek iz Alberte z rafinerijami v Združenih državah. Soglasje za gradnjo sicer velja za 8 kilometrov daljšo traso od prvotno načrtovane in z dodatno črpalno postajo. Nebraska je bila zadnja država, ki je še morala dati soglasje, potem ko so to že storile Kanada, Montana in Južna Dakota. Ameriški predsednik Donald Trump je dovoljenje za naftovod izdal že marca letos. Medtem ko v Beli hiši zagotavljajo, da bo naftovod ustvaril 42.000 delovnih mest, je obrambno ministrstvo v študiji leta 2014 napovedovalo zgolj slabih 4000 začasnih gradbenih zaposlitev in zgolj 35 stalnih. Keystonu XL sicer nasprotuje široka koalicija okoljevarstvenih organizacij in aktivistov ter domorodnih skupnosti. Prejšnji teden je iz nafotvoda Keystone v Južni Dakoti prišlo do razlitja slabih 800.000 litrov nafte.

V Združenih državah Amerike je Trumpova administracija naznanila, da končuje humanitarno zaščito za državljane Haitija. To ima trenutno okrog 55.000 Haitijcev, ki se nahajajo v Združenih državah. Takšen status imajo od leta 2010, ko je Haiti prizadel potres. Sedaj imajo 18 mesecev časa, da se bodisi vrnejo na Haiti bodisi si drugače legalizirajo status v ZDA. Poleg tega morajo plačati 600 dolarjev na osebo in ponovno zaprositi za dovoljenje za delo do izteka teh 18 mesecev. Odločitev ameriške administracije prihaja kmalu po tem, ko je humanitarni status že odrekla okrog 2500 Nikaragvijcem, obenem pa je naznanila, da bo o takšnem statusu Hondurašanov presojala kmalu. Največja skupina s humanitarno zaščito šteje 200.000 ljudi in prihaja iz El Salvadorja. Haiti sicer toliko beguncev ne bo mogel sprejeti zlahka. Po letošnjem poročilu Združenih narodov 2,5 milijona Haitijcev potrebuje humanitarno pomoč, zopet pa je vzniknil val kolere in diareje. Okrevanje po potresu je lansko leto še omejil hurikan Matthew.

Haiti se poleg slabega ekonomskega stanja sooča tudi z nestabilno politično situacijo. V njem se namreč že dva meseca odvija zadnji val protestov proti predsedniku Jovenelu Moisu. Ta se je začel dan po Moisevi ponovni vzpostavitvi narodne vojske 22 let zatem, ko je bila razpuščena, in teden dni po preiskavi, ki je ugotovila, da so bili milijoni dolarjev pomoči za potres ukradeni. Val protestov se je sicer začel že poleti. Protestniki Moisu očitajo, da je prišel na oblast z izrazitimi volilnimi nepravilnostmi, zahtevajo izplačila plač učiteljev, ki teh niso prejeli že dve leti, in nasprotujejo uvedbi plačila za volilno pravico, ki bo po novem znašala dobrih 250 dolarjev. Pri tem minimalna plača znaša okrog 4 dolarje na dan. Protestnike je še bolj razburil izrazito brutalen odziv policije in paravojaških enot, ki so odgovorni za več deset smrtih žrtev protestnkov.

Organizacija Amnesty International je po anketiranju žensk iz osmih zahodnih držav pripravila poročilo o spolnem nadlegovanju žensk na spletu. To razkriva, da je bila spolno nadlegovana več kot ena petina. Največ takšnega nadlegovanja se dogaja po družbenih omrežjih, ugotavlja poročilo. Skoraj polovica nadlegovanih žensk meni, da je imelo nadlegovanje seksističen ali mizogin značaj, četrtina pa je bila deležna groženj fizičnega ali spolnega nasilja. Izmed žrtev nadlegovanja se jih zaradi tega 40 odstotkov počuti manj varne v vsakdanjem življenju, četrtina pa se jih boji za varnost svojih družin. Večina jih je tudi izjavila, da se od takrat počutijo negotovo, kadar uporabljajo internet. Po mnenju anketirank ne Facebook ne Twitter spolnega nadlegovanja ne preprečujeta v zadostni meri. Poročilo Amnesty International poziva vlade, naj pripravijo primerne zakonske okvirje, ki bi zamejevali spletno nadlegovanje.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da mora Poljska prenehati z gozdarjenjem v Beloveškem gozdu, ki je pod Unescovo zaščito. Časa za to ima 14 dni, po preteku katerih bo Evropska komisija lahko ocenila stanje v gozdu. V primeru kršenja zahtev se bo lahko zopet obrnila na sodišče, ki bo odločalo, ali bo Poljski naložilo kazen v vrednosti 100.000 evrov dnevno. Gozdarjenje v največjem pragozdu v Evropi krši evropsko Direktivo o habitatih in pticah.

Novice iz Slovenije

Sindikat prekarcev je za 12. decembra napovedal protestni shod pred ministrstvom za delo, s katerim bi opozorili na slabo stanje delavcev v trafikah. Ti namreč zaradi franšiznih pogodb delajo tudi po 12 ur dnevno in mesečno prejmejo znesek, nižji od minimalne plače. Pred mesecem dni so trafikanti že protestirali pred poslopjem družbe Delo prodaja. Razmere trafikantov opiše Marko Funkl iz Sindikata prekarcev:

Izjava

Pri delavcih trafikantih, ki so morali odpreti s.p.-je, inšpektorji za delo niso našli elementov delovnega razmerja. Funkl na to odgovarja:

Izjava

Na proteste 12. decembra ob 12-ih zato Funkl poziva vse, ki želijo trafikantom izraziti podporo, a zahteve sindikata se ne končujejo pri teh:

Izjava