Vojaška ofenziva Izraela na območje Gaze zahteva vse več žrtev. V zadnjih dveh tednih raketnega obstreljevanja naj bi po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje padlo 583 Palestincev, več kot 3000 pa je bilo ranjenih. Na drugi strani Izrael po poročanjih beleži 27 smrtnih žrtev. Pomembno je opozoriti na hudo humanitarno krizo zaradi prebegov iz napadenih območij. Po podatkih Agencije Združenih narodov za palestinske begunce je število brezdomnih Palestincev od začetka ofenzive naraslo na 100.000, kar je dvakrat več kot v zadnji ofenzivi leta 2009. Izraelska ofenziva sicer dobiva vse bolj grozljivo podobo, o čemer priča tudi še neuraden podatek o uporabi raket belega fosoforja nad ulicami Gaze. Uporaba tega orožja na območjih s civilnim prebivalstvom je zaradi visoke smrtnosti po konvencijah Združenih narodov prepovedana, kljub temu pa njihova uporaba za Izrael ne bi bila nič presenetljivega, saj se jih je ta posluževal že v ofenzivi leta 2009.

Naraščajoča humanitarna kriza, ki jo sproža izraelska ofenziva, je spodbudila predstavnike velesil in mednarodnih organizacij k previdnim pozivom h končanju spopadov. Na skupni tiskovni konferenci sta predsednik Združenih narodov Ban Ki Moon in zunanji minister Združenih držav Amerike John Kerry sicer potrdila pravico do samoobrambe Izraela, vendar hkrati opozorila na legitimnost uporabe sredstev v ofenzivi. Ob tem  so iz ameriškega zunanjega ministrstva sporočili, da bodo za humanitarne namene na območje Gaze namenili 47 milijonov dolarjev pomoči. Izrael pa je ameriške pomoči v obilju deležen že do sedaj, nenazadnje je orožje, ki mori palestinsko ljudstvo, po večini ameriškega izvora.

Vojne razmere v Libiji vse bolj dobivajo podobo nove državljanske vojne. Islamistična skupina Ansar al-Šaria je izvedla oboržen napad na vladno vojaško bazo v mestu Bengazi. Napad je libijski vojski pod vodstvom Kalifa Haftarja, bivšega generala Moamerja Gadafija, navkljub žrtvam uspelo odbiti. Hudi spopadi prav tako potekajo za nadzor nad letališčem v Tripoliju, nad katerim imajo trenutno oblast milice iz mesta Zintan. V zadnjem tednu naj bi na območju letališča v spopadih z združenimi skupinami upornikov iz Misrate padlo 47 ljudi. Zaradi rednih napadov na letališče, v katerih so mnoga letala ostala poškodovana, velika večina letov pa je do nadaljnjega odpovedanih, so Združeni narodi že umaknili svoje osebje iz države.

Vodja proruskih upornikov v regiji Doncek Aleksei Brodai je na novinarski konferenci predal obe črni skrnjici sestreljenega letala predstavnikom malezijske vlade. Prav tako so razglasili prekinitev ognja v razdalji 10 kilometrov od padca letala, kar naj bi omogočilo mednarodnim preiskovalcem, da razkrijejo krivce za sestrelitev nesrečnega malezijskega letala. Ob tem se obe strani še naprej obmetavata z obtožbami in zavračata vsakaršno odgovornost za dogodek. Z ruske strani je slišati namige, da je za tragedijo kriva Ukrajina, katere lovsko letalo je bilo v bližini za časa napada. Na drugi strani pa glasne obtožbe letijo na Rusijo, ki naj bi separatistično vojsko aktivno oboroževala. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodnih Samantha Powers pa je ob razvoju dogodkov izrazila ogorčenje nad Rusijo, ki naj bi prek upornikov poskrbela za odstranitev dokazov s kraja nesreče.

Pri soočenju s stopnjevanjem ilegalnega priseljevanja je Bolgarija nastopila z ostro restriktivno politiko. Končana je bila namreč gradnja 33 kilometrov dolge in tri metre visoke ograje čez gorato območje Elhovo, ki leži na meji s Turčijo in naj bi bilo zaradi oteženega nadzora ena bolj prometnih migrantskih poti v regiji. Ograja, katere gradnja je trajala devet mesecev, naj bi omejila število ilegalnih priseljencev. Število le-teh je skokovito poskočilo po začetku vojne v Siriji in je samo lani preseglo številko 11 tisoč.

Nadaljujemo z migrantskimi novicami, tokrat iz Združenih držav Amerike. Guverner ameriške zvezne države Teksas Rick Perry je napovedal, da bo za namene omejevenja priseljevanja na mejo z Mehiko poslal tisoč pripadnikov nacionalne garde. Guverner je prošnjo že naslovil na ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki pa jo je zavrnil z odgovorom, da na mejo ni potrebno pošiljati vojske. Predsedniška administracija na odločitev Teksasa, da vseeno izpelje to potezo, odgovarja, da guverner Perry to lahko stori, ker je pravica zvezne države, da mobilizira lastno gardo, vendar bi bilo veliko lažje, če bi republikanci v kongresu potrdili reformo imigracijskega sistema. Temu republikanska struja vztrajno nasprotuje, kljub dejstvu da takšna reforma ne bi veliko spremenila obstoječe prakse. Po predlogu demokratov za reformo imigiracijske politike bi namreč na mehiško mejo Amerika poslala dodatnih 20 tisoč zveznih policajev in mejnih stražnikov.

Sveža zmagovalka zadnjih volitev Stranka Mira Cerarja je začela s prvimi pogovori za možna koalicijska dogovarjanja. Stranka, ki se izogiba vsakršni politični opredelitvi, je na srečanja, ki bodo potekala brez prisotnosti medijev, povabila vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, ki je že javno izključila možno koalicijo s Cerarjem. Ostale stranke sodelovanja z zmagovalno stranko ne izključujejo, vendar glede na dejstvo, da mnoge v svojih programih zastopajo diametralno nasprotna stališča, je široka in močna koalcija skorajda nemogoča.

Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je na mednarodno sindikalno konfederacijo “IndustriALL”  naslovil sporočilo o obdolžitvi pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi Jani Poljanšek, predsednici sveta delavcev Heliosa in podpredsednici sindikata družbe. O dogajanju pove Sonja Kos, sekretarka Sindikata KNG Slovenije.

Izjava se nahaja v posnetku

Zaradi česar je sum o škodljivem delovanju novih lastnikov upravičen?

Izjava se nahaja v posnetku