V glavnem mestu Čila, v Santiagu je na zadnjih protestih, v katerih udeleženci zahtevajo boljši sistem javnega izobraževanja, prišlo do spopada med demonstranti in policijo. Pri tem je bilo aretiranih 133 študentov. Protestov proti šolskemu sistemu, ki velja za enega najdražjih in najmanj solidarnostnih, se je udeležilo okoli 4500 ljudi. Glavne zahteve so bile večje sodelovanje države pri financiranju študija ter ustavno določen brezplačen in kakovosten javni šolski sistem. Protivladne demonstracije sicer potekajo že od maja lani, pri čemer so bile ene najmnožičnejših junija lani, ko se je zbralo okoli 100.000 protestnikov.

Ekvadorska vlada bo iskala podporo glede spora z Veliko Britanijo zaradi podelitve političnega azila ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu tudi pri državah članicah Organizacije ameriških držav. Ekvadorski predsednik Rafael Correa pričakuje na današnjem izrednem srečanju v Washingtonu obsodbo groženj Velike Britanije glede možnosti vdora na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu in aretacije Assangea. Organizacijo ameriških držav sestavlja 35 držav, pri čemer naj bi večina podprla Ekvador, proti bodo predvidoma glasovale Združene države Amerike, Kanada ter Trinidad in Tobago. Doslej so Ekvador v sporu z Londonom že podprle druge regionalne organizacije, kot sta Bolivarsko zavezništvo za Ameriki ter Združenje južnoameriških držav.

Ponoči so se aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace z gumenjaki pripeljali do naftne ploščadi ruskega naftnega velikana Gazprom, ki leži v Pečorskem morju v ruskem delu Arktike, in se nato s plezalnimi vrvmi zasidrali na njeni stranici. Tako so izven dosega delavcev na ploščadi, ne pa tudi izven dosega curkov hladne vode, s katerimi jih ti skušajo odgnati. Namen akcije je z oteževanjem delovanja del na ploščadi doseči opustitev načrtov za črpanje nafte na območju Arktike. Gazprom, ki namerava začeti črpanje v začetku naslednjega leta, je namreč izdal povzetek načrta v primeru razlitja, pri čemer je po mnenju Greenpeacea iz njega mogoče razbrati, da se družba v primeru nesreče ni zmožna primerno odzvati in izpeljati čiščenja. V primeru katastrofe ima namen uporabljati orodja, ki za pogoje na Arktiki niso primerna, govori se celo o lopatah in vedrih.

Južnokorejsko sodišče je zaključilo eno od poglavij v epski sagi o prevladi na tržišču pametnih telefonov, kjer se bojujeta ameriški Apple in korejski Samsung. Vzajemno tožarjenje glede kršenja patentov in kraje tržnih deležev se je tokrat končalo precej neodločeno. Sodišče je namreč obe strani obsodilo kršenja patentov in jima naložilo kazni v višini nekaj deset tisoč evrov. Hkrati je tudi obema podjetjema na korejskem tržišču prepovedalo prodajo nekaterih sicer ne najnovejših modelov pametnih telefonov in tabličnih računalnikov. Medtem na nekem kalifornijskem sodišču še vedno zaseda porota, ki odloča o mnogo večji tožbi na isto temo. V tem primeru Apple zahteva dve milijardi dolarjev in pol odškodnin od Samsunga, Samsung pa za podobne kršitve želi dobrih 400 milijonov dolarjev poplačila. Ta odločitev, ki jo lahko pričakujemo v naslednjih dneh, bo imela bolj daljnosežne posledice za omenjeni podjetji in svetovno tržišče, posledično pa predvsem za potrošnike in izbiro, ki jim je na voljo.

Pet sodnikov sodišča v Oslu je soglasno obsodilo Andersa Behringa Breivika na 21 let zaporne kazni zaradi terorističnih dejanj. Pri tem so pozitivno odgovorili tudi na ključno vprašanje njegove prištevnosti. Breivik, ki je junija lani ubil 77 ljudi in jih 240 ranil, je med sojenjem krivdo sicer priznal, vendar je zahteval oprostilno sodbo. Po njegovih besedah, naj bi bila njegova dejanja nujno potrebna, da se zaustavi islamizacija Norveške. 21 let je sicer na Norveškem najvišja možna zaporna kazen, vendar jo je mogoče podaljševati. Breivik bo po desetih letih lahko zaprosil za predčasni izpust, po tem času pa bo sodišče vsake tri leta na Brivikovo zahtevo presojalo, ali je še vedno nevaren za družbo. Ravno to presojanje pa je tudi vzvod, s katerim bi lahko Breivika imeli zaprtega tudi po izteku 21-letne zaporne kazni, kar se bo po mnenju pravne stroke najverjetneje tudi zgodilo. Po zadnjih informacijah se Breivik na obsodbo ne bo pritožil. Po besedah njegovega odvetnika, se je tako odločil, potem ko ga je sodišče spoznalo za prištevnega.

Grki na vse možne načine pretresajo možnosti za odplačevanje dolga, ki dela državo čedalje manj suvereno pri lastnih političnih odločitvah. Ena od možnosti, ki je bila do nedavnega za Grčijo popoln tabu, je tudi ta, da bi prodali ali oddali v najem kakšen nenaseljen otok. Grški premier Antonis Samaras je tako za francoski Le Monde dejal, da je edina težava, ki stoji na poti prodaje ali oddaje v najem kakšnega otoka, državno-varnostne narave. Podrobnosti o pogojih nakupa ali oddaje zaenkrat še niso znane.

Z jutrišnjim dnem se v Lendavi začne Svetovni kongres industrijske konoplje, ki bo prvič potekal v Sloveniji. Otvoritveni dan bo posvečen tekmovanju v globalni inovaciji prehrane iz industrijske konoplje, ki se bo začelo ob desetih dopoldne v kuhinji hotela Livada v Moravskih toplicah. V ponedeljek prav tako ob desetih dopoldne pa se v Lendavi začenjajo predavanja. Več o tem delu kongresa nam je povedala organizatorka Majda Robić.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kongres bo ponujal tudi mnoge obstranske dejavnosti, Robićeva poudarja naslednjo:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Zanimalo nas je tudi, kako je s pridelavo in predelavo industrijske konoplje v Sloveniji. Govori Majda Robić:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.