OFF boljšega življenja

OFF boljšega življenja

Aktualno-politična novica
15. 5. 2013 - 14.00
 / OFF

Policija je sporočila, da so v nesreči v rudniku zlata in bakra Grasberg v indonezijski Papui umrli štirje rudarji, še 23 jih je pogrešanih, deset pa so jih rešili, vendar njihovo zdravstveno stanje ni jasno. Do nesreče je prišlo, ko se je v rudniku, ki je v lasti ameriškega podjetja Freeport-McMoRan porušil tunel; razlog za nesrečno ni znan. Gre za enega najpomembnejših svetovnih rudnikov v smislu neizkoriščenih rezerv, ki se nahaja v odročnem in hribovitem delu Papue, kar otežuje reševanje, v njem pa je zaposlenih okoli 24 tisoč oseb. Spomnimo, leta 2011 so zaposleni v rudniki protestirali, ko je ameriško podjetje zdesetkalo proizvodnjo, stavka pa se je zaključila, ko je vodstvo rudarjem povišalo plače.

Tajvan je v sklopu ukrepov, sprejetih zaradi spora, ki ga je sprožil uboj ribiča s strani filipinske obalne straže na morskem območju, ki ga za svojega terjata obe državi, prepovedal najemanje filipinske delovne sile v svoji državi in odpoklical svojega odposlanca. Poteza po mnenju tajvanskih oblasti kaže na „močno nezadovoljstvo“ predsednika Ma Ying-jeouja glede načina, kako Manila obravnava primer. Zgodaj v sredo se je sicer filipinski odposlanec v Taipeiju opravičil za incident, in sicer po tem, ko je tridnevni rok, ki ga je za opravičilo postavil Tajvan, že potekel. Vendar pa je tajvanski premier Jian Yi-huah povedal, da z opravičilom ni zadovoljen, saj je prišlo s strani predstavništva in ne filipinske vlade, v njem pa naj bi manjkalo iskrenosti.

Po desetletjih državne kontrole je proces liberalizacije na Kubi v polnem teku. Med drugim sedaj Kubanci lahko v času praznikov potujejo v tujino, najnovejša poteza pa je odprtje prve havanske tržnice, ki ni v državni lasti, na kateri lahko prodajalci prvikrat sami odredijo, koliko stanejo njihovi proizvodi. Po besedah prodajalcev na njej prodajajo tisto, kar jim ostane potem, ko izpolnijo svoj dogovor z državo - prej so namreč lahko svoje proizvode prodajali izključno oblastem. Večina jih meni, da je situacija tako boljša kot prej. Gre za še en učinek niza ekonomskih reform, ki jih uvedel Raul Castro. Kuba letno porabi na stotine milijonov evrov za uvoz hrane, zaradi česar naj bi bilo povečanje prehrambene proizvodnje ena od najvišjih prioritet Castrove vlade.

Uspešno se je zaključila prodaja venezuelske opozicijske televizijske hiše Globovision, ki bo, sodeč po objavi na njeni spletni strani, v skladu s tem spremenila tudi svojo uredniško politiko, in sicer „bolj proti sredini“. Novi lastniki bodo poslovneži Raul Gorrin, Juan Domingo Cordero in Gustavo Perdomo. Televizijska hiša je bila do zdaj znana po svojem ostrem nasprotovanju politiki levo usmerjene vlade nedavno preminulega Huga Chaveza in njegovega naslednika Nicolasa Madure. Zaradi tega je bila s strani vlade deležna tudi številnih glob in obtožb, da želi „zastrupiti družbo“. Odhajajoči direktor Globovisiona, Guillermo Zuloaga, ki je hišo vodil 18 let, je gledalce poprosil, da novemu vodstvu „dajo priložnost“, v pismu zaposlenim pa je zapisal, da ima glede prodaje „mešane občutke“.

Mestno ogrevanje v norveški prestolnici Oslo se zaradi pomanjkanja smeti sooča z nenavadnimi težavami. V Oslu toploto, s katero ogrevajo nekje polovico tamkajšnjih šol, namreč proizvajajo s sicer izjemno napredno uporabo sežigalnic odpadkov. Vendar bodo mestne oblasti v Oslu morda kmalu primorane v prekinitev proizvodnje toplote, saj naj bi bilo namreč odpadkov za potrebe sežigalnic preprosto premalo. Mesto z uporabo modernih sežigalnic, ki varno uničijo odpadke, na uro proizvede nekje 1,5 terawatta energije, kar je dovolj za ogrevanje okoli 150 tisočih domov, vendar pa na scenarij, s katerim se soočajo sedaj, niso računali. V kratkem tako nameravajo odločati o tem, ali bodo smeti pričeli uvažati iz regije ali celo iz tujine. V sosednji Švedski, kjer s smetmi ravnajo na podoben način, so že sprejeli sklep, po katerem nameravajo letno uvoziti okoli 800 tisoč ton smeti. Precej verjetno je, da jih bodo uvažali tudi iz Italije, kjer se s problemom odlaganja smeti bojujejo že leta.

Cecilia Malmström, evropska odposlanka za notranja vprašanja, je po sestanku z grškim ministrom za zaščito grških državljanov Nikosom Dendiasom kritizirala Grčijo, ker ta odbija azil sirijskim beguncem in te ter druge imigrante, ki prihajajo na grško mejo, zapira in deportira. Dodala je še, da je grški sistem azila še vedno pod standardi Evropske unije ter da se v njem nahaja preveč preprek. Kot je povedala, naj bi ji Dendias obljubil, da se bo situacija spremenila, kljub temu pa je poudarila, da bo Evropska komisija na tem področju pozorno spremljala obnašanje Grčije.

Projekcije pa, kot je na vladnem demografskem vrhu opozorila nemška kanclerka Angela Merkel, kažejo, da bo v Nemčiji do leta 2025 število prebivalcev v delovno sposobnih letih upadlo za šest milijonov. Zato se je zavzela za dodatno odprtje nemškega trga dela migrantom. Še posebej želi kanclerka pritegniti mlade iz drugih evropskih držav. Mnenja v koaliciji glede vprašanja priseljevanja sicer niso povsem enotna.

Mimogrede, na konferenci mednarodnih donatorjev v Bruslju je bilo sklenjeno, da bo Evropska unija za pomoč pri obnovi Malija namenila 520 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob tem dejal, da bo denar tej zahodnoafriški državi pomagal postati „stabilna, demokratična in prosperitetna“. Seveda bo to pomenilo tudi zmanjšanje migracij Malijcev na sever.

V prvih treh mesecih letošnjega leta pa je za azil na Hrvaškem zaprosilo 487 oseb, kar je precej več kot v minulih letih. Zato na hrvaškem notranjem ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko bilo leto 2013 rekordno po številu prošenj za azil. Sicer pa na ministrstvu ne želijo ugibati o domnevah, da bo po vstopu v Evropsko unijo 1. julija Hrvaška postala še privlačnejša za ljudi, ki se skušajo izogniti pregonu v svoji domovini. Nevladne organizacije so prejšnji teden opozorile, da Hrvaška nima integriranega sistema za iskalce azila, predsodkov pa je veliko. Od leta 1997 do sredine leta 2011 je azil na Hrvaškem dobilo le 42 ljudi.

Mariborska občina je odgovorila na poziv podjetju Iskra Sistemi, v katerem slednje prvo poziva k plačilu obveznosti po prekinjeni pogodbi za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa, ki je vključevala postavitev spornih radarjev. Občina sodeč po odgovoru ni sprejela ponujene cene sedem milijonov evrov, ampak predlaga, da ceno določi tretja oseba. Več Bartolo Lampret, svetovalec mariborskega župana Andreja Fištravca za odnose z javnostmi:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Iniciativa zdravnikov je na današnji novinarski konferenci v Tehnološkem parku Ljubljana predstavila predloge za rešitev slovenskega zdravstvenega sistema. Kakšni so predlogi Iniciative zdravnikov, nam je povedal Danijel Bešič Loredan, neformalni vodja iniciative.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.