Pred ameriškim konzulatom v Carigradu je bil aretiran moški, ki naj bi s seboj prenašal bombo in grozil, da se bo na licu mesta razstrelil. Izkazalo se je, da na sebi ni imel bombe. Gre za eno izmed vrste groženj v zadnjem času, varnostni ukrepi pa naraščajo predvsem od januarskega napada v Carigradu, v katerem je umrl en policist. Ameriška ambasada je med pogostejšimi tarčami tovrstnih napadov, februarja 2013 se je pred njo razstrelil pripadnik sicer prepovedane Fronte revolucionarne ljudske osvoboditve.

Za obrambo pred varnostnimi grožnjami, ki se nahajajo na bolj oddaljenih območjih, pa Turčija razvija svoj prvi sistem obrambe z izstrelki dolgega dosega. Trenutno naj bi bila najbolj mogoča sklenitev pogodbe za vzpostavitev sistema s Kitajsko. Novi sistem bo začel s tehnološkim razvojem lokalne obrambe po državi, odprto pa je vprašanje integracije sistema z Natom.

V Grčiji so se na ulicah zbrali prvi protivladni protestniki, en mesec po tem, ko je bila oblikovana trenutna vlada s Sirizo na čelu. Šlo je predvsem za predstavnike antikapitalistične levice ANTARSYA, ki se zavzema za upor proti odplačevanju grškega dolga ter nacionalizacijo. Razočaranje nekaterih je vezano predvsem na podaljšanje dogovora o finančni pomoči.

Nestrinjanje in razdori se že kažejo tudi znotraj same stranke Siriza, nekateri njeni predstavniki so se v javnosti že opravičili za to, da so volivce pustili na cedilu. Poleg tega se postavlja vprašanje, do katere mere sploh obstaja strinjanje s podaljšanjem finančne pomoči znotraj stranke. Dosti manj vprašljivo je mnenje nemških desnosredinskih poslancev pod vodstvom Angele Merkel, ki so včeraj soglasno izglasovali podporo tej odločitvi, danes pa je odločitev potrdil tudi celotni nemški parlament. Bolj zadržan je pogled nemškega finančnega ministra Wolfganga Schaeubla, ki je izrazil podporo podaljšanju, a istočasno poudaril, da dvomi o dejanski uresničitvi zavez s strani grške vlade.

Še se nadaljuje stavka delavcev na naftnih rafinerijah v ZDA. Nekateri delavci v stavki vztrajajo že od začetka meseca, poleg tega se jim vsak teden pridružujejo nove rafinerije. Wayne Ranick iz United Steelworkers Union opiše dogajanje v zadnjem tednu in razloge, zakaj se stavki pridružujejo nove skupine.

Izjava

Osnovna zahteva stavkajočih se že od začetka v osnovi ne navezuje na višino plače, ampak predvsem na varnost pri delu in pa trend zaposlovanja pogodbenih delavcev. Največji problem z večanjem deleža pogodbenih delavcev med redno zaposlenimi je, da začasni delavci niso povezani v sindikate. Ranick nadaljuje s komentarjem glede samih pogajanj s podjetjem Shell, ki zastopa lastnike rafinerij, in pa splošnim vzdušjem med stavkajočimi.

Izjava

Končala pa se je šestdnevna stavka v tovarni General Motors v Braziliji. Podjetje je bilo prisiljeno v opustitev načrta, s katerim so želeli odpustiti 800 zaposlenih. Namesto tega bo 650 delavcev za tri mesece na začasni prekinitvi dela, z zagotovilom, da bodo službo dobili nazaj. Stavka je bila največja v avtomobilski industriji v Braziliji v zadnjih 12 letih. Sindikati v Braziliji se v zadnjem času poslužujejo vedno bolj direktnih in izzivalnih akcij. To je vsaj v primeru avtomobilske industrije v veliki meri posledica dejstva, da so tam delavci soočeni s stalnim nižanjem števila zaposlenih ter nižanjem plač. Samo General Motors je v zadnjih 3 letih odpustil več kot 2000 od začetnih 7500 delavcev.

Brazilski sodnik Luiz de Moura Correia je prepovedal uporabo mobilne aplikacije Whatsapp v državi. S tem želi doseči sodelovanje lastnikov aplikacije z državno policijo v preiskavah. Da gre za poskus nadzorovanja novih oblik komuniciranja, je povedal tudi sodnik sam, saj s prisluškovanjem telefonskim pogovorom oblast ne pridobi več zadostnega obsega informacij. Lastniki aplikacije z državo ne sodelujejo več od leta 2013 dalje in po besedah sodnika naj bi to pomenilo, da so vpleteni v zločine proti otrokom. S to trditvijo se zdaj utemeljuje zahtevo po predaji podatkov oblastem.

Nov kitajski predlog zakona o antiterorističnih operacijah bo v primeru sprejetja odprl možnost operacij v tujini. Gre za poskus varovanja kitajskih trgovskih in diplomatskih vezi, ki jih je vedno več, so pa po mnenju kitajskih oblasti tudi vedno bolj ogrožene. Ne gre za direktne napade na kitajska podjetja v tujini, ampak predvsem dejstvo, da ta delujejo na območjih, kjer sta politična in posledično ekonomska stabilnost pogosto na udaru. Zakon bo tako predstavljal za zdaj pomanjkljivo formalno podlago za antiteroristične operacije v tujini ter uvedel dodatne omejitve glede kitajskega zračnega prostora.

Ni pa sprememba namenjena samo akcijam v tujini. Pomemben del zakona govori o ustanovitvi nove državne institucije, ki bi imela moč označiti organizacije ali njihove člane kot teroristične brez pravnega postopka. Ta določba bi predvsem zadela skupine, ki delujejo na zahodu države, v regiji Xinjiang.

V bangladeški prestolnici Daka je bil z mačeto ubit bloger, Avijit Roy. Že nekaj tednov je dobival grožnje zaradi svojih zapisov, v katerih je med drugim obsojal verski ekstremizem. Gre za enega izmed vrste napadov na pisce, ki v zadnjem času govorijo o svobodi govora. Lansko poročilo organizacije Novinarji brez meja je Bangladeš postavilo na 146. mesto med 180 državami po kriteriju svobode medijev.

Predsednik Zimbabveja, Robert Mugabe, odgovarja na ugibanja, da je njegova žena tista, ki dejansko usmerja njegove politike. Mugabe pravi, da to ni res, kljub temu da v zadnjem času Grace Mugabe sedi poleg njega na sestankih vodilne stranke. Že dlje časa se govori o tem, da bo Mugabeja nasledila ob njegovi smrti. Mugabe sicer kljub svojim 91 letom starosti namerava kandidirati na volitvah leta 2018.