Začenjamo z novico iz Brazilije. V tej južnoameriški državi so se odločili, da si bodo lahko zaporniki z vsako prebrano knjigo za štiri dni skrajšali zaporno kazen. Na leto bodo lahko unovčili 12 prebranih klasičnih literarnih, filozofskih ali znanstvenih del. Kateri naslovi bodo prišli v poštev, sicer ni znano. Za vsako pa bodo imeli en mesec časa, da jo predelajo, nakar bodo morali pisati esej, ki bo moral biti sestavljen iz pravilne uporabe odstavkov, brez napak, napisan pa bo moral biti čitljivo. Brazilska vlada o vsebinskih kriterijih ne poroča. Zaporniki v prenatrpanih brazilskih ječah si bodo tako lahko na leto kazen skrajšali za 48 dni.

Londonska policija upa, da ji bo s pomočjo tako imenovanega crowd-sourcinga uspelo identificirati udeležence lanskoletnih protestov po Angliji, ki so osumljeni kriminalnih dejanj. Scotland Yard namreč namerava na za pametne telefone prilagojeno aplikacijo naložiti 2880 fotografij osumljencev, ki so jih lani avgusta med neredi posnele CCTV kamere. Z aplikacijo bo mogoče podatke o identificiranih osebah poslati neposredno policistom z lokacije, kjer naj bi osumljenci bivali. Nemiri v Londonu so sicer eskalirali po tem, ko je 4. avgusta lani v severnem predelu Londona Tottenhamu pod streli policista padel 29-letni temnopolti mladenič Mark Duggan.

Da se politična propaganda vse bolj seli na internet, dokazuje tudi primer enega od vodij ruske opozicije Alekseja Navalnija. Trdi namreč, da so predstavniki oblasti, ki preiskujejo demonstracije proti predsedniku Vladimirju Putinu, ki so se zgodile 6. maja letos, vdrli v njegov profil na spletnem omrežju Twitter in v elektronsko pošto. Na njegovem profilu na Twitterju se je danes pojavil zapis „goljuf in tat“. S temi besedami je Navalni opisal vladajočo stranko Enotno Rusijo. Poleg tega so njegovi redni bralci, teh je okoli 250.000, prejeli poplavo homofobnih zmerljivk. Do njegovih računov naj bi preiskovalci prišli preko v preiskavi zaseženih računalnikov. Preiskovalna komisija Navalnijeve obtožbe seveda zavrača.

Nadaljujemo z Azijo. Južna Koreja se je odločila za embargo na uvoz nafte iz Irana. V prvi vrsti njen razlog ni v pritisku na Iran zaradi njegovega jedrskega programa, temveč je bolj ekonomske narave. Do odločitve je prišlo po tem, ko je Evropska unija za 1. julij napovedala embargo, ki med drugim evropskim zavarovalnicam prepoveduje zavarovanje tankerjev, ki prevažajo iransko nafto kjer koli po svetu. Omenjena restrikcija tako v veliki meri zadeva tudi Južno Korejo, ki se pri zavarovanju tankerjev zanaša predvsem na evropska podjetja. Teheran, ki vztraja, da jedrski program razvija v miroljubne namene, opozarja, da bi lahko zaradi embarga prekinil pogajanja s šesterico velesil, ki doslej niso prinesla preboja. Naslednji sestanek strokovnjakov je predviden 3. julija.

Islamska republika Iran pa noče biti zgolj ena od strani na pogajalskih srečanjih, ampak se čuti primerno za vlogo mediatorja. Iran je namreč ponudil pomoč pri rešitvi spora med Damaskom in Ankaro po sirski sestrelitvi turškega letala, ki je letelo v območju sirskega zračnega prostora. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast je tako dejal, da želi Iran izkoristiti dobre odnose z obema državama pri rešitvi incidenta in tako preprečiti, da bi vanj potegnili še druge države. Dodal je še, da se lahko zgolj s pogajanji izogne nemirom v regiji.

Danes ob sedmih zvečer se bo v socialnem centru Rog odvijal zadnji pripravljalni sestanek gibanja 15o pred blokupacijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Več nam je povedala aktivistka Asja:

Izjava se nahaja v posnetku

Sindikat delavcev skupine Cesta mostovi Celje je danes izvedel napovedano stavko v hčerinski družbi Lid. Delavcem v družbi že leto dni ne plačujejo zakonsko predpisanih prispevkov. Delavci družbe Lid, ki zaposluje okoli 140 ljudi, so se tako odpravili tudi pred poslopje Abanke, ki je kreditirala omenjeno podjetje. Po mnenju predsednika podjetniškega sindikata Antona Turka banke upnice namreč nimajo namena reševati družbe CM Celje, ki je v velikih finančnih težavah. Vodstvo družbe Lid je tako že v petek vložilo predlog za stečaj. Več o stavkovnih zahtevah in siceršnjem namenu stavke nam je povedal Anton Turk:

Izjava se nahaja v posnetku