Kitajski regulatorji so odobrili povezavo Šanghajske in Hongkonške borze, ki bo v praksi zaživela z naslednjim tednom. Shema bo omogočala nakup delnic, ki kotirajo na šanghajski borzi direktno iz Hongkonga, in obratno. Pilotni program zaenkrat omejuje dnevno vrednost izmenjave na 3,8 milijarde dolarjev. Poteza predstavlja velik korak v smeri odpiranja kitajskega delniškega trga tujcem, saj bo omogočila vstop finančnim skladom skozi davčno oazo Hongkong brez posebne odobritve pekinških regulatorjev. V prihodnosti je pričakovati, da se bodo dnevne kvote zvišale, v pripravi je tudi podobna povezovalna shema med Hongkongom in južnim industrijskim mestom Šenzen.

V Pekingu se začenja letno srečanje voditeljev držav Azijsko-pacifiške ekonomske zveze. Da ga ne bi zmotil zloglasen pekinški smog, so kitajske oblasti prejšnji teden zaprle številne tovarne in uvedle izmenično prepoved vozil na cestah po principu sode ali lihe številke na registrskih tablicah v 200-kilometrskem radiju okrog mesta. Poleg ekonomskih bodo na sporedu tudi geopolitična vprašanja. Voditelj Japonske Shinzo Abe se je sestal s kitajskim kolegom Xi Jinpingom z namenom otoplitve odnosov, ki so jih v zadnjih letih zaostrili spor glede nenaseljenega otočja v Vzhodnokitajskem morju in Abejevi obiski grobnic japonskih vojnih zločincev iz druge svetovne vojne. Rusija in Kitajska sta že začeli pogovore o gradnji novega zahodnega plinovoda, s katerim bi Kitajska postala največja stranka za ruski plin. Avstralski premier Tony Abott pa je napovedal, da bo od ruskega predsednika Vladimirja Putina zahteval pojasnila glede izginulega malezijskega letala nad Ukrajino.

Vojna v Ukrajini se medtem, kljub mirovnemu sporazumu iz Minska, nadaljuje. Ukrajinske in separatistične sile so čez vikend obstreljevale nasprotne pozicije v okolici mesta Doneck v najhujši eskalaciji nasilja od podpisa mirovnega sporazuma. Separatistični uporniki vlado obtožujejo, da je začela novo ofenzivo na njihove položaje, zahodni mediji pa poročajo o novih konvojih z okrepitvami, ki naj bi prečkali mejo iz Rusije v vzhodni del Ukrajine.

Nov zagon so dobile tudi separatistične sile v španski provinci Katalonija. Konec septembra je špansko ustavno sodišče pritrdilo argumentom osrednje vlade in prepovedalo izvajanje posvetovalnega referenduma o neodvisnosti te province. Na včerajšnjem neuradnem referendumu, ki so ga zaradi prepovedi sodišča namesto lokalnih oblasti organizirali prostovoljci, so bili katalonski volivci postavljeni pred dve vprašanji: Ali bi Katalonija morala biti država in, če da, ali bi ta država morala biti neodvisna? Več kot 80 odstotkov volivcev je na obe vprašanji odgovorila pritrdilno. Natančni podatki o udeležbi zaradi neuradnega volilnega imenika niso znani, ocenjeni pa so na nekaj manj kot 50 odstotkov. Španska vlada rezultatov ne priznava in celoten referendum označuje za akt politične propagande, katalonski voditelj Artur Mas pa je španskega premierja Mariana Rajoya (izg. Marijana Rahoja) pozval, naj upošteva voljo volivcev in priredi zavezujoč referendum.

Kuvajtska vlada je razglasila rešitev za položaj marginalizirane družbene skupine Bidunov, ki prebivajo v Kuvajtu. Prisluhnimo Lari Van Waas z Univerze v Tilburgu, ki pojasni kdo so Biduni:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Večinoma so potomci nomadskih beduinov, ki jih je nastanek nacionalnih držav prisilil k ustalitvi, oropal pa jih je možnosti pridobitve državljanstva v katerikoli izmed njih. Nadaljuje Van Waasova:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Biduni imajo od takrat v Kuvajtu status nelegalnih priseljencev. Zalivska država zdaj problem rešuje tako, da bi jim državljanstvo podelili Komori, ena najrevnejših držav sveta. Tistim, ki bodo ponudbo sprejeli, pa obljublja, da bodo lahko ostali in delali v Kuvajtu. Van Waasova pokomentira to inovativno rešitev:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Ameriški predsednik Barack Obama je odobril skorajšnjo podvojitev ameriških kopenskih sil v Iraku. Ko odločitev potrdi še kongres, bo tja odpotovalo 1500 novih vojakov, ki bodo uradno še vedno le svetovalci. Za razliko od trenutnih zahodnih svetovalcev v Iraku, ki so nameščeni v Bagdadu in Kurdistanu, bodo ti novi delovali iz baz na fronti v provinci Anbar, zahodno od Bagdada, kjer potekajo najhujši spopadi med iraško vlado in uporniki Islamske države. Medtem je bil v petkovem zračnem napadu koalicije voljnih ranjen kalif Islamske države Abu Bakr Al-Bagdadi, njegov predstavnik za stike z javnostmi pa je že napovedal, da bo z Alahovo pomočjo hitro okreval.

Kljub vzpostavitvi nove vlade v Jemnu se predsednik Abd Rabbu Mansour Hadi sooča z enim največjih izzivov svojega mandata, saj ga je njegova lastna stranka Splošni ljudski kongres izključila iz svojih vrst. Vzrok za izključitev naj bi bila njegova javna podpora sankcijam s strani Varnostnega sveta Združenih narodov proti bivšemu predsedniku Jemna Aliju Abdullahu Salehu in dvema vodilnima članoma šiitskega uporniškega gibanja Hutujcev. Varnosti svet je te tri posameznike obtožil organizacije jemenske politične krize, v kateri so uporniški Hutujci zavzeli večji del severnega ozemlja Jemna vključno s prestolnico Sana. Vidnejši člani vladajoče stranke Splošni ljudski kongres so predsednika obtožili, da deluje po navodilih zahodne zunanje politike, in napovedali, da bodo v parlamentu sprožili glasovanje o njegovi nezaupnici.

Zdi se, da znotraj vladajoče stranke poteka spopad med podporniki sedanjega predsednika Hadija in podporniki njegovega predhodnika Alija Abdullaha Saleha, ki ima tako v stranki kot tudi državi še vedno močan vpliv. O dogajanju in o morebitni rešitvi za umiritev razmer nam več pove poznavalec Jemna Adam Baron:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Vodstva sindikalnih central so danes organizirala opozorilni protestni shod proti privatizaciji. Na protestu, ki je potekal pred poslopjem vlade, se je zbralo okoli 500 ljudi. Zakaj so se sindikalisti odločili za organizacijo protestnega shoda, nam pove predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

 OFF sta pripravila Zwitter in vajenec Rok.