V Bangladešu, svetovnem centru izkoriščanja delovne sile za izdelovanje poceni oblačil, je pri razdeljevanju zastonj oblek umrlo najmanj 23 ljudi. Po poročanju lokalne policije so med mrtvimi v mestu Mymensingh  večinoma revne in izčrpane ženske. Tiste torej, ki svoje življenje pustijo v tekstilnih tovarnah, medtem ko se morajo same potem v množici boriti za podeljena oblačila najrevnejšim, med katere seveda spadajo. Ne gre za prvo tragedijo ob vsakoletnem podeljevanju oblačil s strani islamskih skupnosti v državi. Tokrat je bilo že ob petih zjutraj pred tovarno v pričakovanju zbranih okrog 1500 ljudi.

Po tem, ko je Tajska deportirala skoraj 100 Ujgurov na Kitajsko in doživela negativen mednarodni odziv, sedaj oblast sporoča, da so zavrnili zahtevo Kitajske, da enako storijo še z vsemi ostalimi Ujguri, ki so nastanjeni v tajskih centrih za pridržanje. Utemeljitev za to odločitev s strani Tajske je, da morajo pred nadaljnjim delovanjem preveriti nacionalnost priprtih. Kar 170 Ujgurov je bilo tako v zadnjem času identificiranih kot turških državljanov in zato poslanih tja. Razlog, zakaj so se ob deportaciji ujetih na Kitajsko oglasili ZDA, Visoki komisar za človekove pravice v Združenih narodih in skupnosti v Turčiji, je, da so Ujguri na Kitajskem ena bolj ogroženih manjšin. Znane so številke kršitve človekovih pravic s strani kitajskih oblasti, ki pa se v veliki meri osredotočajo na njihove kulturne in verske pravice. Predvsem napad na pravico do svobodne izbire verovanja - Ujguri so muslimani - so močno obsodili protestniki v Turčiji, ki so v nasprotovanju deportacijam protestirali pred tajsko ter kitajsko ambasado v Ankari.

Turški minister za evropske zadeve opozarja, da se država sooča z vedno večjim številom ljudi, ki prihajajo zaradi nevzdržnih razmer v Siriji. Zaradi spopadov v Alepu obstaja možnost, da se množici migrantov pridruži še dodaten milijon. Begunci, ki prečkajo mejo s Turčijo, pogosto želijo nadaljevati pot naprej v Evropsko unijo, še dodaja. V Turčiji se trenutno nahaja že skoraj dva milijona sirskih beguncev, kar pomeni, da v tem v svetovnem merilu dejansko vodi. Kapacitete, ki jih imajo za migrante, so zdaj polne, je še sporočil Volkan Bozkir. Pričakuje se torej pomoč EU, ki pa je popolnoma nezmožna sprejeti kakršenkoli dogovor že glede migrantov, ki v EU prihajajo iz drugih smeri.

Ministri za notranje zadeve držav EU so končno odločitev glede razdelitve migrantov, ki prihajajo s severa afriške celine in Bližnjega vzhoda, prestavili. Pogajanja o tem, kdo bo sprejel 40.000 in še dodatnih 20.000 prosilcev za azil, se bodo tako še dodatno zavlekla, saj se morajo nekatere države, kot je izpostavil luksemburški minister Jean Asselborn, še “navaditi” na situacijo. Več kot štiri milijone samo sirijskih beguncev se že nahaja v begunskih taboriščih v državah, ki mejijo na EU. Neverjetno dolgotrajna pogajanja o par tisočih so tako povsem minimalna in glede na realnost - najmanj sprenevedava.

Grški premier Aleksis Cipras je Bruslju predstavil predlog, ki ga je francoski predsednik Hollande označil za resnega. Ta najnovejši Ciprasov predlog, za nekatere uspeh in za druge popolna kapitulacija, je bil pogoj za nadaljnja pogajanja z institucijami EU, ki od Grčije zahtevajo nadaljnje reze v javni sektor in s tem napade na socialno državo. Ti so vsekakor vključeni v Ciprasovem novem reformnem programu, v katerem najdemo reformo davka na dodano vrednost, pokojninsko reformo in privatizacijo. Grška ponudba mora sicer biti potrjena še znotraj grškega parlamenta, a v primeru dogovora z institucijami, bi Grčija dobila pravico do triletne pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM. Sicer pa je odnos članic EU do Grčije, z Nemčijo na čelu, deležen vedno večjih kritik. Angela Merkel je tako od petih ekonomistov, med njimi Thomasa Pikettyja, dobila javno pismo, v katerem opozarjajo, da si bo zgodovina zapomnila njena dejanja tega tedna, torej izsiljevanje in neskončne pritiske v smeri nadaljnjega varčevanja.

OECD je izdal novo poročilo o situaciji na področju zaposlovanja v letu 2015. Pri tem opozarjajo predvsem na dejstvo, da je mogoče opaziti veliko dolgotrajne brezposelnosti, ki kaže na to, da so od časa krize dalje delavke in delavci v veliki meri še vedno ujeti na dnu ekonomske lestve. Opazen je tudi vedno večji premik k manj stalnim oblikam dela, predvsem sedaj, v tako imenovanem času okrevanja. Več o trendih, ki so jih zaznali na področju prekarizacije, Paul Swaim, ekonomist pri OECD:

Izjava

Ali opisani trendi različno zadenejo posamezne družbene skupine oziroma imajo na nekatere večji vpliv?

Izjava

Na področju priporočil vladam si v organizaciji želijo, da bi delavke in delavci imeli dejansko možnost izbire med delom za skrajšan delovni čas ali kratkotrajnimi pogodbami in delom za nedoločen čas.

Izjava

Papež Frančišek na svoji poti po Latinski Ameriki še naprej širi dvom o kapitalizmu in poziva k uporu proti, kot ga je poimenoval, novemu kolonializmu. Včeraj je v svojem govoru pozval k osnovnim pravicam do dela, doma in zemlje za vse. Poleg tega je priznal in prosil za odpuščanje grehov, ki jih je Katoliška cerkev naredila v svojem, kot ga je sam imenoval, zavzetju Amerike, ko so najslabšo potegnili predvsem staroselci. Provokativna in v duhu poziva k spremembam so tudi nekatera darila, ki jih je papež pridobil na svoji latinskoameriški turneji. Od predsednika Bolivije Eva Moralesa je tako včeraj v dar dobil razpelo v obliki srpa in kladiva. Edini papežev komentar je bil, da tovrstnega darila res ni pričakoval.

Na Hrvaškem prebivalci, ki se zaradi vse težjih socialnih razmer znajdejo v dolgovih, še naprej trepetajo pred deložacijami. Zaradi neplačanih obveznosti so se rubežniki spravili tudi na družino Cvjetković v zagrebškem predmestnem naselju Bukovec, ki se je prisilni izselitivi petkrat uspešno uprla, zjutraj pa je kljub podpori več kot 150 aktivistov in protestnikov obupala in prostovoljno zapustila hišo. Nepremičnino Cvjetkovićevih so pred nesorazmernim in neracionalnim ukrepom za povračilo dolgov pomagali braniti tudi predstavniki gibanja Živi zid, o poteku dogajanja smo govorili z enim od njegovih predsednikov Damirjem Trnačićem.

Izjava

Zaradi vse pogostejših prisilnih izselitev na Hrvaškem so predstavniki Živega zidu skupaj z nekaterimi društvi in sindikati pozvali k moratoriju na vse odločbe o deložacijah. Teh, kot pojasnjuje Trančić, ni malo, deložacije pa so se razmahnile zlasti po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.

Izjava

Mariborski župan Fištravec, ki mu preobilica samohvale in pomanjkanje samokritičnosti nista tuja, svojim navadam ostaja zvest in tudi tokrat je ob poletju predstavil dosežke mestne občine v preteklih šestih mesecih. Ob hvaljenju doseženega za napake in pomanjkljivosti seveda ni bilo časa, tako tudi ne za obstoječi poslovnik mestne občine, ki, kot že dlje časa opozarjajo v Iniciativi za mestni zbor, onemogoča širšo javno razpravo pri pripravi mestnega proračuna. Kot pojasnjuje predstavnik Iniciative za mestni zbor Božo Šuštaršič, so zato pripravili predlog spremenjenega poslovnika.  

Izjava