Carles Puigdemont se je odpovedal ponovni kandidaturi za predsednika katalonske vlade. Po njegovih besedah je to edini način za oblikovanje nove vlade. Izjavo o odpovedi kandidaturi je podal le nekaj ur po tem, ko je katalonski parlament potrdil legitimnost njegove kandidature in rezultate referenduma. Za predsednika je predlagal Jordija Sancheza, poslanca stranke Skupaj za Katalonijo. Sanchez je trenutno v zaporu, obtožen je upora in vstaje v času gibanja za neodvisnost Katalonije. Septembra je namreč organiziral množični protest, potem ko je španska policija izvedla racijo v prostorih katalonske administracije. Ni še jasno, ali bodo oblasti v Španiji njegovo kandidaturo dovolile. Negotovost v Kataloniji sicer traja že od decembrskega referenduma o neodvisnosti.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je pripravljen postati predsednik italijanske vlade. Povedal je, da lahko v primeru zmage konservativne stranke zapusti trenutni položaj in prevzame vodenje države. Tajani je tesen zaveznik Silvia Berlusconija, vodje italijanskih konservativcev, in soustanovitelj stranke Forza Italia. Berlusconi, ki zaradi obsodb za kaznivo dejanje goljufije na volitvah ne more kandidirati, je v preteklosti že povedal, da je Tajani njegova prva izbira za mesto predsednika vlade. Na nedeljskih volitvah bodo Italijani izbirali člane obeh domov parlamenta: poslanske zbornice in senata.

Evropska komisija je naznanila, da je dodelila 12 milijonov evrov, s katerimi bo omogočila brezplačno potovanje čez Evropo z vlakom 20 do 30 tisoč mladim iz Evropske unije, ki bodo letos dopolnili 18 let. Evropski parlament je pred približno enim letom pozval komisijo, naj pripravi predlog, ki bi vsakemu državljanu EU, ki dopolni 18 let, podaril Interrail vozovnico. Namen je omogočanje raziskovanja Evrope mladim in promoviranje evropske identitete. Točno število mladih, ki bodo letos vozovnico dobili, in tip Interrail vozovnice bosta še določena. Program se bo v letih 2019 in 2020 nadaljeval.

Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil uvedbo višjih carin na uvoženo jeklo in aluminij. Ukrep naj bi bil namenjen zaščiti ameriških proizvajalcev in okrepitvi jeklarske industrije, kar je bila ena Trumpovih predvolilnih obljub. Carinske dajatve bodo znašale 25 odstotkov na jeklo in 10 odstotkov na aluminij ter začele veljati naslednji teden. Na napovedan ukrep so se že odzvale velike trgovinske partnerice ZDA. Kanada ameriški industriji zagotavlja 16 odstotkov vsega jekla, zato je napovedala ukrepe za zaščito svoje industrije in njenih delavcev. Kitajska je zagrozila z omejitvijo uvoza soje, o ukrepih razmišljata tudi Evropska unija in Brazilija.Napovedane carine in posledična možnost trgovinske vojne s Kitajsko so vplivale tudi na borzne indekse. Vrednost delnic proizvajalcev jekla je narasla, delnice porabnikov jekla, zlasti avtomobilske in letalske industrije, pa so padle. Padec vrednosti je v skladu z opozorili kritikov predvidenih carin, ki opozarjajo, da bodo narasli stroški v industrijah porabnicah jekla, kar bo ogrozilo druga ameriška delovna mesta.

Odnosi med ZDA in Kitajsko so napeti tudi zaradi Tajvana. ZDA so namreč sprejele zakon, ki predvideva tesnejše vezi s Tajvanom. Zakon predvideva, da bodo lahko ameriški funkcionarji potovali na Tajvan in se tam srečali s tajvanskimi kolegi. Poleg tega bi bili tajvanski funkcionarji ob prihodu v ZDA ustrezno sprejeti. Zakon bo v veljavo stopil, ko ga bo podpisal predsednik Trump. Kitajska opozarja Tajvan, da naj se preneha zanašati na tujo pomoč, in meni, da zakon krši načelo enotne Kitajske. To predpostavlja, da sta otok Tajvan in celinska Kitajska ena država, vladi obeh delov pa sta v sporu, katera od njiju je legitimna vlada celotne Kitajske. Na otok Tajvan so se namreč po revoluciji 1949 zatekli privrženci Čangkajška. Oblasti v Pekingu dosledno skrbijo za izvrševanje tega načela, kar smo januarja letos doživeli tudi v Sloveniji. Takrat je v zadevi klicni centri kitajsko veleposlaništvo ostro obsodilo sodelovanje s tajvansko policijo.

Zaostrujejo se tudi odnosi z Rusijo. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je odobrilo prodajo protitankovskih raket Ukrajini. Gre za 210 raket in 37 raketometov v skupni vrednosti približno 38 milijonov evrov. Pred tem so ZDA dovolile le prodajo manjšega orožja. Ukrajina je za nakup zaprosila za lažjo obrambo proti separatistom na vzhodu države, ki jih podpira Rusija. O predvideni prodaji je Bela hiša obvestila Kongres, ki ima 30 dni časa, da prodajo blokira. Prodajo naj bi podpirala zunanjepolitična odbora obeh strank, zato je mogoče pričakovati, da bo orožje v Ukrajino dostavljeno sredi aprila.

Armenski parlament je za novega predsednika države izbral Armena Sarkisiana. Sarkisian je prvi predsednik države, izvoljen po novem sistemu, ki velja od leta 2015. Ta predvideva, da predsednika države namesto volilcev izbere parlament, funkcija pa bo postala izrazito simbolna. Na položaju je nasledil Serzha Sarkisiana, s katerim ni v sorodu in ki je bil predsednik od leta 2008. Opozicija opozarja, da bo Sarkisian prevzel funkcijo predsednika vlade, kar ta zanika.

OFF je pripravila vajenka Pia.