OFF Britanske ponudbe

OFF Britanske ponudbe

Aktualno-politična novica
22. 9. 2014 - 14.00
 / OFF

V Hong Kongu se danes začenja prva izmed protestnih akcij proti odločitvi Pekinga, da v povezavi s tem, kdo lahko kandidira za mesto “šefa” Hong Konga, uvede vrsto proceduralnih pogojev, ki bodo komunistični stranki kitajske zagotavljali, da obdrži politično kontrolo nad mestom. Volitve se kanijo zgodili leta 2017. Protesti se bodo začeli s študentskim bojkotom predavanj na glavnih univerzah. Gibanje Occupy Central With Love and Peace pa naj bi hkrati začelo z blokado osrednjega poslovnega distrikta. Gre za prvo veliko protestno akcijo po letu 2012. Naj spomnimo, da je takrat 8000 študentov s protesti pred kitajsko univerzo doseglo, da je kitajska centralna vlada zamrznila poizkus uvedbe tako imenovanega nacionalnega izobraževalnega programa, ki so ga študentje razglasili za poizkus politične indoktrinacije.

Protesti pa so se odvijali tudi v Rusiji. Na ulicah Moskve se je po različnih poročilih zbralo okoli 50.000 ljudi, ki so izrazili svoje nestrinjanje z vpletenostjo Rusije v dogajanje v Ukrajini. Gre za prvo veliko protiputinovsko zborovanje po marcu, tudi takrat pa so protestniki izražali nezadovoljstvo nad rusko politiko do zahodne sosede. Sicer ankete javnega mnenja beležijo močno podporo Putinovemu načinu razreševanja novonastalega konflikta.

Dva tedna pred predsedniškimi volitvami pa postaja vedno bolj razburkano v političnih vodah Brazilije. Po smrti popularnega kandidata Eduarda Camposa iz vrst Brazilske socialistične stranke ponovno izvolitev predsednice Dilme Rousseff resno ogroža kolegica iz strankarskih vrst Camposa, Marina Silva. Veteranka okoljevarstvenih bojev je v predsedniški boj vstopila pravzaprav od nikoder, po zadnji mnenjski raziskavi Datahofolha pa za predsednico Rousseff zaostaja le za sedem odstotnih točk. Mnoge druge mnenjske raziskave pa Marini Silva napovedujejo celo zmago.

Bolje kaže bolivijskemu Evu Moralesu, ki naj bi se že v tretje zavihtel na predsedniški stolček naslednji mesec, sodeč po javnomnenjskih raziskavah pa zato ne bo potreben drugi krog volitev. Opozicija sicer trdi, da Morales krši ustavo, saj da ta dovoljuje le dva zaporedna predsedniška mandata, a Moralesov tabor opozarja, da je ta svoj drugi mandat leta 2009 prekinil, ko je odpravil republiko in jo zamenjal za večnarodnostno državo Bolivijo.

Več pravic pa si želi manjšinski narod v Romuniji. Demokratska zveza Madžarov v Romuniji, sicer koalicijska partnerica v levosredinski vladi, je v okviru namer po spreminjanju ustave vladi predlagala vzpostavitev avtonomne regije v Transilvaniji, kjer prebiva približno 600 tisoč Madžarov. Največja vladna stranka, Socialni demokrati, je namero zavrnila, domači mediji pa se te dni bolj kot z aspiracijami manjšine ukvarjajo z vprašanjem vohunjenja. Odhajajoči predsednik Traian Basescu je namreč premierja Viktorja Ponto obtožil vohunjenja v svinčenih časih. Ta ni zanikal obtožb, je pa navrgel, da je bil tudi konservativni Basescu vohun komunističnega režima.

Vse večja nadloga režimov v Evropi pa so migranti. Velika Britanija je nezadovoljna nad ležernostjo francoskih represivnih sil do beguncev, nastanjenih okoli Calaisa, ki od tam skušajo doseči Britansko otočje. Na nedavnem vrhu Nata so francoskim kolegom v dar ponudili varnostne ograje, ki so v Newportu varovale obrambne ministre in druge predstavnike držav članic pred protestniki, sedaj pa Franciji ponujajo še 15 milijonov evrov za doslednejšo obravnavo beguncev in preprečitev nadaljnjega migriranja.

Prihajajoči vrh Združenih narodov bo morebiti zaznamovan z resnejšemi napori po preoblikovanju varnostnega sveta, ki bi bolje odražal realno razporeditev moči na globalni ravni. K temu se je že zavezal slovenski predsednik Borut Pahor, nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je medtem napovedal pogovore o spremembah s predstavniki Indije, Brazilije in Japonske. Trenutno so stalne članice varnostnega sveta Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija.

So pa Združeni narodi prispevali k razrešitvi konflikta v Jemnu. Po mesecu protestov s strani šia Hutsijev, večkrat zavzetih teh ali drugih ministrstvih in raznih pomembnejših ustanov v državi so predstavniki vlade in upornikov pod mentorstvom Združenih narodov sinoči podpisali mirovni sporazum. Ta obljublja več politične moči upornikom, se pa slednji niso zavezali, da zapustijo prestolnico Saano, saj da je do dogovora prišlo zaradi njihove vojaške moči in ne dobronamernosti vladajočih.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.