Spodnji dom japonskega parlamenta je izvolil Jošihida Sugo za novega japonskega premierja. Suga, iz vrst vladajoče Liberalno demokratske stranke, bo nasledil premierja z najdaljšim mandatom doslej Šinza Abeja, ki je konec avgusta odstopil zaradi zdravstvenih težav. Novi premier napoveduje, da bo nadaljeval slavne politike svojega predhodnika, pod katerim je služil kot generalni sekretar vlade in vladni tiskovni predstavnik. Abe je leta 2013, ko je bila Japonska v globoki ekonomski krizi, vpeljal novo politiko, znano kot  abekonomika. V okviru nove strategije  je vlada izrazito povečala javno porabo in izdajala velike stimulativne pakete, s katerimi so po globalni ekonomski krizi želeli ponovno zagnati gospodarstvo. Suga zdaj namerava s podobnimi taktikami obuditi gospodarstvo, prizadeto zaradi epidemije. V  svojem ministrskem kabinetu bo obdržal številne ministre iz prejšnje vlade. Poleg tega se sam zavzema za birokratsko reformo in splošno digitalizacijo, z novimi kmetijskimi ter turističnimi politikami pa ima namen pomagati ruralnim skupnostim.

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je pozval senat, naj odloči o ustavnosti referenduma, ki ga je predlagal in s katerim bi ljudstvo odločalo o preiskovanju nezakonitega delovanja njegovih predsedniških predhodnikov. Referendum mora sicer potrditi tudi kongres, predstavljal pa bi naj obtožbo sistemske korupcije in konservativnih ekonomskih programov, zaradi katerih v državi vlada močna neenakost. Lopez Obrador je na svoji vsakodnevni novinarski konferenci pet nekdanjih predsednikov države iz vrst centrističnih in konservativnih strank, ki so imeli v rokah oblast od leta 1988, obtožil bogatenja na račun države, privatiziranja državne lastnine in vsesplošne korupcije. S tem je predsednik začrtal smer volilne kampanje za vmesne volitve drugo leto in, kot trdijo kritiki, odvrnil pozornost od slabega ekonomskega stanja ter rekordnega nivoja nasilja tolp v državi.

Svetovna trgovinska organizacija, z angleško kratico WTO, je ugodila pritožbi Kitajske glede ameriške uvedbe carin iz leta 2018 na kitajsko blago v vrednosti 250 milijard dolarjev. WTO je presodila, da je bilo postopanje Združenih držav Amerike med trgovinsko vojno v nasprotju s pravili mednarodne trgovine. Administraciji predsednika Donalda Trumpa je tako WTO priporočila, naj ukrepe spremeni v skladu s svojimi obvezami. Posledice, ki bi jih odločitev lahko prinesla, so za zdaj bolj ali manj nejasne. Trump je s Kitajsko januarja podpisal trgovinski sporazum, vendar carine za več kot polovico blaga, ki ga Kitajska izvaža v Združene države, ostajajo. ZDA imajo zdaj šestdeset dni časa, da se na odločitev odzovejo. Kakršnakoli bo končna razsodba, verjetno ne bo imela praktičnega učinka, glede na to, da Trumpova administracija aktivno blokira delovanje pritožbenega organa WTO, odgovornega za tovrstne pritožbe in trgovinske spore. Odkar je Trump v Beli hiši, administracija ne želi imenovati novih članov v omenjeni organ. WTO bi lahko odnose nevtralizirala tako, da bi Kitajski omogočila povračilne ukrepe proti Združenim državam, kar pa je Kitajska tako ali tako storila.

Vlada karibskega otoka Barbados je naznanila, da bo Barbados odstavil angleško kraljico Elizabeto II. s položaja vodje države in s tem postal republika. To bi se naj zgodilo do novembra naslednjega leta. Barbados se je od Velike Britanije osamosvojil leta 1966, tako kot večina karibskih držav pa obdržal kraljico kot ustavnega monarha in vodjo države. K popolni samostojnosti se država nagiba že dve desetletji. V primeru, da bo Barbados svoje načrte izpeljal, se bo pridružil Trinidadu in Tobagu, Dominiki ter Gvajani, ki so se že popolnoma rešili britanske nadoblasti. Tudi Jamajka je napovedala podobno tranzicijo. 

V skladu z globalnim porastom števila okužb z novim koronavirusom se tudi Indija sooča s katastrofalnim poslabšanjem epidemiološke slike – celokupno število okužb je preseglo pet milijonov primerov, aktivnih okužb pa je trenutno okoli milijon. Indija se je hkrati uvrstila v elitni klub držav z najvišjim dnevnim prirastom potrjenih okužb, ki se v zadnjih dneh giblje pri skoraj sto tisoč novih primerih na dan. Zaskrbljujočemu stanju se pridružuje tudi slaba statistika glede indijskega zdravstvenega sistema, saj je država šele leta 2018 dosegla minimalno število zdravnikov, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija: to je en zdravnik ali zdravnica na tisoč prebivalcev. Statistika seveda ne izda neenakomerne porazdelitve med večjimi centri in ruralnim zaledjem.

Ob visokem številu novih okužb se vrstijo tudi kritike na račun političnih odločitev indijske vlade pod vodstvom Narendra Modija [nAréndra mÓdija]. Vlada je za pomoč zdravstvu na prizadetih območjih – na primer v odročnih žariščih – ustanovila humanitarni sklad Prime Minister CARES. Sklad se financira iz prostovoljnih prispevkov, h katerim Modi poziva poleg indijskih državljanov tudi indijsko diasporo. Sredstva iz zasebnih donacij naj bi se porabila za nabavo in razporejanje medicinskih pripomočkov, gradnjo bolnišnic in podporo več kot petindvajsetih domačih iniciativ za razvoj cepiva. Indijska vlada sicer vztrajno zavrača možnost vpogleda v delovanje sklada in pregleda nad prispelimi donacijami, čeprav naj bi Zakon o pravici do informacij to omogočal. Poleg pomanjkanja transparentnosti pri dodeljevanju sredstev, medicinske opreme in razporejanju osebja pa projekt pesti tudi zloraba sklada za financiranje projektov v epidemiološko manj, politično pa bolj zanimivih regijah države.

Ministrstvo za kulturo je prejelo skupaj 193 pripomb na predloge novel treh medijskih zakonov: zakona o Radioteleviziji Slovenija, zakona o Slovenski tiskovni agenciji in krovnega medijskega zakona. Zainteresirana javnost opozarja na neprimernost predlaganih rešitev že od trenutka objave. Pripombe, ki so jih podali, se dotikajo tako rekoč vseh področij urejanja v novelah. Do nesoglasij med drugim prihaja na področju finančne podpore medijev, pri presoji koncentracij v medijih, pri skladu za financiranje TV produkcije in pri predlogu, da se iz RTV-ja izloči organizacijska enota Oddajniki in zveze, čemur bi sledila ustanovitev nove družbe v 100-odstotni državni lasti. Glede predloga novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji se pripombe nanašajo predvsem na spremembe postopka in načina imenovanja članov nadzornega sveta agencije.

Sodni svet je podal uradno pobudo za spremembo ustave in zakona o sodniški službi. Predlagajo, da se pristojnost za imenovanje sodnikov z državnega zbora prenese na drug ustavni organ. Pobudo sveta podpirajo tudi na vrhovnem sodišču, ki se za tovrstne spremembe zavzema že dlje časa. Opozarjajo, da je zdajšnji sistem imenovanja sodnikov “nesprejemljiva ureditev v pravnem prostoru Evropske unije”. Postopke kandidatur sicer vodi sodni svet in potem državnemu zboru predlaga v imenovanje kandidata za sodnika, potrditev s strani poslancev pa je načeloma zgolj formalnost. Do odstopanja od ustaljene prakse je nazadnje prišlo poleti letos, ko je državni zbor zavrnil dr. Primoža Gorkiča, kandidata za vrhovnega sodnika, kritika sodbe ustavnega sodišča v zadevi Patria. Umik imenovanja sodnikov iz parlamenta je mogoče spremeniti samo z ustavo, za kar je potrebna dvotretjinska večina glasov. Pretiranega interesa za spremembe med strankami nikoli ni bilo, tokratna opozicija glede problema za zdaj molči, v koaliciji pa pobudo, z izjemo SNS, bolj ali manj podpirajo. Levica je že dlje časa mnenja, da bi moral kandidate potrjevati predsednik republike. 

Ivan Simič, predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga je ustanovila vlada 19. maja letos, je na današnji novinarski konferenci predstavil predloge ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Na davčnem področju izstopata predvsem predloga, ki uvajata en vplačilni račun za akontacije dohodnine in socialne prispevke in novi, šesti dohodninski razred z desetodstotno davčno stopnjo za dohodke oziroma davčno osnovo nad milijonom evrov, s čimer računajo, da bi se v Slovenijo vrnili številni športniki in poslovneži. Strateški svet je predlagal tudi zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, s pol odstotka na odstotek.