Svet Združenih narodov za človekove pravice bo danes dobil nove članice za naslednja tri leta. Članice se izbira na osnovi regionalnih kvot, pri čemer vsak del sveta dobi del sedežev, ki so na voljo. Čeprav lahko za sedeže, ki so na voljo, kandidira poljubno število držav iz posamezne regije, pa se države v praksi večinoma že pred podajo kandidatur med seboj dogovorijo, kdo bo zasedel prosta mesta. Tokrat bodo nove članice sveta skoraj zagotovo med drugimi tudi Rusija, Ukrajina, Kuba, Bolivija, Pakistan, Francija, Kitajska, Velika Britanija in Savdska Arabija. Izbor držav je močno razočaral borce za človekove pravice in nevladne organizacije, saj bi, ne glede na vaše politično prepričanje, težko našli skupino držav, ki so bile v zadnjih desetletjih krive za več kršitev osnovnih človekovih pravic na svetu. Volitve za nove članice so nekoliko nejasne le za štiri regijska mesta držav Vzhodne Azije in Tihega oceana, za katera se poteguje pet držav: poleg izrazitih favoritov – Kitajske, Pakistana in Savdske Arabije – še Nepal in Uzbekistan.

Za kandidaturo na naslednjih volitvah v skupino držav braniteljic človekovih pravic v svetu pa se očitno pripravljajo tudi v Gvineji. V bojih med protestniki, ki nasprotujejo novi ustavi in politiki predsednika Alpha Condéja, in policijo naj bi letos umrlo že več kot 90 ljudi, v novem poročilu o vladnem nasilju trdijo združene opozicijske stranke. Tudi mednarodni opazovalci organizacije Amnesty International so našteli vsaj 50 žrtev, ob tem pa poudarili, da je žrtev zagotovo veliko več. Minister za varnost Albert Damantang Camara tem številkam nasprotuje in je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da “bi bilo zelo presenetljivo, če bi umrlo več kot 42 ljudi.” Protestniki nasprotujejo volitvam, ki so napovedane za 18. oktober, saj naj bi na njih predsednik Condé nelegitimno dobil tretji mandat. To mu omogoča nova ustava, ki jo je parlament sprejel marca, prav njeno sprejetje pa je sprožilo val protivladnih protestov.

Dobre novice za politične samodržce pa se s tem še ne končujejo. Kolumbijsko sodišče je namreč odločilo, da lahko nekdanji predsednik Alvaro Uribe zapusti hišni pripor. Tja ga je med trajanjem preiskave o izsiljevanju prič in prevari poslalo kolumbijsko vrhovno sodišče, s čimer je postal prvi kolumbijski predsednik, ki ga je doletela takšna kazen. Osumljen je, da je nezakonito poskušal vplivati na priče v sojenju proti levo usmerjenemu senatorju Ivanu Capedi. Ta se je pred sodiščem znašel, ker ga je Uribe obtožil omadeževanja, in sicer zaradi senatorjevih navedb, da je Uribe sodeloval z paravojaškimi skrajno desnimi milicami. Razlog za izpustitev je, po utemeljitvi sodišča, sprememba sodnega okvira preiskave. Ta namreč ne poteka več pod okriljem vrhovnega sodišča, saj je Uribe odstopil kot senator, s čimer je primer prevzelo nižje okrajno sodišče. Uribe sicer še vedno sodi med najpriljubljenejše politike v Kolumbiji, velja pa tudi za mentorja trenutnega predsednika Ivana Duqueja  Uribe je najbolj znan po svojih krvavih politikah boja proti organizaciji FARC in nasprotovanju mirovnemu dogovoru, ki so ga z milico kolumbijske oblasti podpisale leta 2016.

Ameriški farmacevtski in prehrambeni koncern Johnson and Johnson je zaradi nepojasnjene bolezni moral ustaviti testiranje svojega cepiva proti novemu koronavirusu. Po besedah predstavnikov podjetja sicer ne gre za usodno prepreko, saj še ni jasno, ali je bolezen testiranca kakorkoli povezana z novim cepivom. To je pri testiranju podobnih cepiv relativno običajna težava, ki pa bo razvoj novega cepiva kljub temu za nekaj časa zamaknila. Gre že za drugo podobno težavo pri razvoju novega cepiva s pomočjo nenevarnih sevov adenovirusov, bratrancev novega koronavirusa, ki telo prepričajo, da izdeluje protitelesa proti nevarnejšemu novemu koronavirusu. Podoben raziskovalni “odmor” so morali uvesti tudi britanski razvijalci cepiva farmacevtskega podjetja AstraZeneca. Medtem so raziskave na pacientih v ZDA pokazale, da se lahko z novim koronavirusom okužimo večkrat in da predhodna okužba ni nujno zagotovilo za imunost.

Države EU bodo do aprila naslednje leto uvedle dodatne carine na ves aluminij in pretežno aluminijaste izdelke s Kitajske, so sporočili predstavniki Evropske komisije. Razlog za dodatne carine je preiskava komisije, s katero želijo ugotoviti, če so kitajska državna podjetja, ki proizvajajo aluminij, le-tega na evropski trg prodajala po nekonkurenčnih, umetno znižanih cenah. Preiskavo je komisija sprožila, potem ko so se evropski proizvajalcev aluminija pritožili zaradi umetno znižanih cen kovine, s katerimi naj bi kitajska podjetja želela ustvariti monopolni tržni delež na evropskem trgu. Morda bo omejitev uvoza kitajskega aluminija rešila tudi slovensko tovarno aluminija Talum, kjer so kljub visoki energetski učinkovitosti letos zaradi nekonkurenčnosti napovedali zaprtje tovarne v naslednjih dveh desetletjih.

Kandidat za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože Podgoršek, je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za kmetijstvo dobil podporo vseh desetih poslancev odbora. Kot prednostno nalogo si je Podgoršek zadal digitalizacijo slovenskega kmetijstva, ki naj bi po njegovih besedah zagotovila višjo kakovost, predvsem odpornost na različne gospodarske in naravne šoke. Poleg tega bo, kot prednostno nalogo, ministrstvo pod njegovim vodstvom obravnavalo zaščito in pripravo na morebiten izbruh afriške prašičje kuge, ki je v nekaterih državah že zdesetkala populacijo prašičev. V Evropi so to bolezen pri petdesetih prašičih že odkrili v Nemčiji, okužena pa je tudi populacija divjih prašičev v več nemških regijah. Na vprašanja poslancev je prav tako potrdil, da bo ministrstvo izvedlo revizijo poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi, ki se je zadnje mesece znašla v sredini vedno ostrejših očitkov o nepravilnem delovanju podjetja. S podporo odbora predlog za novega ministra zdaj potuje v državni zbor, kjer pa bo, sploh glede na dosedanjo podporo kandidatu, najverjetneje potrjen.

Obramba Milka Noviča, ki je obtožen umora Janka Jamnika, nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta, je vložila zahtevo za zastaranje pregona. Po prepričanju obrambe je zadeva zastarala v nedeljo, a ob tem priznavajo, da je glede rokov za zastaranje kazenskih pregonov veliko nejasnosti. Ni namreč jasno, kako sta na zastaralne roke vplivali pandemija in ustavitev delovanja sodišč. Zakonodaja sicer načeloma veleva, da se roki v sodnih procesih podaljšajo ob izredni ustavitvi delovanja sodišč, a ker so sodišča med epidemijo nekatere postopke vseeno nadaljevala, Novičeva obramba trdi, da podaljašnje roka v tem primeru ne velja. Novič sicer na obtožni klopi za umor sedi že tretjič. Najprej je bil leta 2017 spoznan za krivega, nato lani oproščen, razveljavitev te sodbe pa je vodila v še tretje sojenje, ki pa se bo očitno končalo z zastaranjem primera. Ne glede na to, da bi se sojenje lahko končalo do konca novembra, bo primer do pravnomočnosti sodbe skoraj zagotovo že zastaral.