Obeležitev prvega leta obstanka podružnice nemške skrajno desne skupine PEGIDA v Leipzigu je bila zaznamovana z izgredi. Neonacistični tabor je štel nekaj tisoč glav, med njimi tudi 250 huliganov lokalnega nogometnega kluba. Slednji so uničili več trgovin in lokalov v lasti tujcev, policija pa je aretirala več kot sto izgrednikov. Formirale so se tudi protifašistične skupine, ki so na drugi strani policijskih barikad protestirale proti neonacističnem pohodu.

Ruska federacija je prekinila dobavo električne energije v Ukrajino. S koncem prejšnjega leta se je iztekla obstoječa pogodba o dobavi, ruska stran pa je ne bo podaljšala. Eden izmed členov pogodbe od ukrajinske strani zahteva dobavo elektrike Krimu. Glede na večkratno sabotažo daljnovodov in večdnevne električne mrke zaradi počasne reakcije ukrajinskih služb, za rusko stran pogodba ni več koristna. Tekom mrkov je ruska vojska vzpostavila dizelske generatorje, kmalu zatem pa napeljala podvodni električni kabel do celine.

Sirske kurdske sile so britanskemu časniku Guardian predale zasežen mejni manifest Islamske države. V njem je z uradnimi štemplji departmaja za migracije in transport odobreno potovanje prek teritorija IS, kakor tudi mejna migracija v Turčijo. Posledično se Ankari ponovno očita poroznost 900 kilometrske meje s Sirijo. Ankara očitke zavrača, saj naj bi bila meja predolga za popolen nadzor, obenem pa ni dokazov, da se je za prečkanje meje uporabljajo uradne prehode.

Ameriške vojaške sile, nastanjene v Južni koreji, so bile v luči jedrskega testa severne sosede postavljene v stanje polne pripravljenosti. Obenem se ameriška in južnokorejska vlada dogovarjata o nastanitvi dodatnih ameriških vojaških zmogljivosti. Govora je o lovskih letalih F22, dodatnih bombnikih B52, opremljenih z jedrskimi konicami, in nuklearnimi podmornicami.

Amerika širi svojo “obrambno” sfero tudi v jugovzhodni Aziji, natančneje s svojo bivšo kolonijo. Filipinsko vrhovno sodišče je z razsodbo 10 proti 4 odločilo v prid varnostnem sporazumu z Združenimi državami Amerike. Podpisan je bil pred dvema letoma, vrhovno sodišče pa je ocenjevalo njegovo ustavnost. Vključuje vzpostavitev ameriških baz, hranjenje orožja in dostop do filipinskih vojaških ustanov. Med sprejemom odločitve so se na ulicah odvijale demonstracije proti. Nasprotniki vladi prav tako očitajo, da dogovor ni sporazum, temveč pakt. Sprejem slednjega bi bil težnji, saj bi potreboval soglasje zgornjega doma parlamenta.

Venezuelsko vrhovno sodišče je razglasilo parlament za neustaven, dokler v njegovih vrstah ostajajo trije parlamentarci, obtoženi volilne utvare. Vsi trije so člani opozicijske partije, ki je na zadnjih volitvah dobila večino, njihova prisotnost v parlamentu pa prevesi tehtnico v korist sveže izvoljene opozocije. Z njihovimi glasovi ima namreč absolutno večino, s čimer lahko zamenja sodnike vrhovnega sodišča. Trenutno so tam še vedno ljudje, nastavljeni med bolivarsko revolucijo pod Hugom Chavezom, spor med parlamentom in vrhovnim sodiščem pa ne obeta umiritev političnih trenj v državi.