V Avstriji je na predsedniških volitvah z razliko 0.6 odstotka glasov zmagal Alexander van der Bellen. Čeprav je na volitvah nastopal kot neodvisen kandidat, je dolgoletni član stranke Zelenih. Tesno mu je sledil protibegunsko usmerjeni Norbert Hofer.

Izteka se zadnji dan dvodnevnega svetovnega humanitarnega vrha v Istanbulu, ki se ga je udeležilo 175 predstavnikov držav. Po besedah vodje humanitarcev Združenih narodov, ki so dogodek organizirali, je njegov glavni cilj, citiramo, da ”se vodje zavežejo, da bodo ukrepali”. Na dnevnem redu so med drugim okrogle mize o “preprečevanju in končanju konfliktov”, o izboljšanju distribucije humanitarne pomoči in o “investiranju v humanitarnost”. Da bo dogodek obrodil sadove, dvomijo Zdravniki brez meja, ki so vabilo za udeležbo odbili, trdeč, da gre za “figov list dobrih namenov”. Udeležbo je zavrnil tudi Vladimir Putin, ki Združenim narodom očita, da ne upoštevajo pogledov svojih članic.

Spomnimo, da so pretekli podobni dogodki, kot je bila konferenca v Londonu, do sedaj obrodili sadove le na ravni izgovarjanja lepih fraz. Omenjena konferenca se je namreč prav tako zavezala k finančni pomoči sirskim beguncem, ki bi bila nudena državam, ki obkrožajo Sirijo in kamor so se sirski begunci najprej tudi zatekli. Iz poročila organizacije Concern Worldwide pa lahko razberemo, da je bilo do sredine aprila od obljubljenih šestih milijard ameriških dolarjev posredovana le dobra milijarda, torej slaba šestina obljubljenega denarja.

Konkretnejše, čeprav morda ne uspešnejše reševanje humanitarne krize se začenja v grškem Idomeniju s premestitvijo beguncev, ki so tam čakali na prehod čez mejo. Taborišče, ki je bilo prvotno namenjeno okrog 2 tisoč beguncem, trenutno naseljuje več kot 8 tisoč ljudi. Grške oblasti jih nameravajo v desetih dneh premestiti v druga javna taborišča, večinoma v Tesalonike Solun, eden od razlogov pa naj bi bil tudi želja ponovno usposobiti glavno železnico do Balkana, ki teče skozi Idomeni in so ji protestirajoči begunci od 20. marca onemogočali delovanje.

V Iranu je Svet izvedencev, organ, ki imenuje in nadzira delovanje vrhovnega voditelja države, za svojega predsednika imenoval ajatolo Ahmada Džanatija. Na splošnih volitvah februarja so Iranci volili tako člane parlamenta kot Sveta izvedencev. Parlamentarno večino so dobili reformistični kandidati, v Svetu izvedencev pa prevladujejo konzervativci, ki so izmed treh kandidatov za predsednika z 51 glasovi od 88-ih izvolili najbolj konzervativnega Džanatija. Ta je tudi vodja Sveta varuhov ustave, ki nadzira izvajanje volitev, daje soglasje h kandidaturam in interpretira ustavo. Člane Sveta varuhov ustave imenuje vrhovni voditelj.

Iran, Afganistan in Indija so podpisali dogovor, s katerim se zavezujejo k investiranju 500 milijonov dolarjev v iransko pristanišče Chabahar, ki bi postalo prometno središče med tremi podpisnicami. S tem bi Afganistan in srednjeazijska regija zmanjšala svojo odvisnost od pakistanskega pristaniškega mesta Gvadar, ki trenutno predstavlja enega izmed glavnih dostopov do morja. Indiji pa bi se odprl alternativni dostop do srednjeazijskih regij, s čimer bi okrepila svojo pozicijo v ekonomskem rivalstvu s Kitajsko. Chabahar je namreč zgolj 72 kilometrov oddaljen od Gvadarja, ki je del kitajsko-pakistanskega ekonomskega koridorja, v katerega naj bi Kitajska investirala 46 milijard dolarjev.

V Braziliji je bil k odstopu prisiljen minister za načrtovanje Romero Juca. Razlog je objava posnetka njegovega telefonskega pogovora, v katerem naj bi nagovarjal k odstavitvi takrat že suspendirane predsednice Dilme Roussef z namenom zaustaviti preiskavo v korupcijsko afero državnega energetskega podjetja Petrobras. Roussef meni, da se je s tem potrdilo ugibanje o udaru, ki naj bi ga izvedla trenutno vladajoča stranka Brazilsko demokratično gibanje novega predsednika Michela Temerja, ki ji je pripadal tudi Juca. Raziskavi v zvezi z afero Petrobras so sicer podvrženi tudi trije ministri Temerjeve stranke. Časopis Folha de Sao Paolo, ki je posnetke objavil, trdi, da jih je dobil od Jucovega sogovornika, nekdanjega senatorja Sergia Machada, ki naj bi posnetke predal v upanju, da si s tem prisluži olajšavo kazni, saj je tudi sam v postopku korupcijske afere.

Zunanji ministri Evropske unije so se odločili za leto dni podaljšati pomorsko Operacijo Sofija, katere namen je razbijanje tihotapskih mrež, in ji podeliti nekatere nove naloge. Po novem naj bi skrbeli za izmenjavo informacij in treniranje libijske obalne straže in mornarice ter preprečevanje dostavljanja orožja Islamski državi, nad uvozom katerega so Združeni narodi razglasili embargo. Zaenkrat pa sta obe novi nalogi brez pravne osnove, saj Libija še ni dala dovoljenja za vstop inštruktorjev na njeno ozemlje, prav tako pa Združeni narodi še niso potrdili sodelovanja evropske misije pri izvajanju embarga.

V Novem Sadu so pod sloganom Podpri RTV potekale demonstracije proti nedavnim odstavitvam številnih urednikov ter novinarjev na Radioteleviziji Vojvodina, ki jih protestniki označujejo za politično čistko. Zahteve protestnikov predstavi Nedim Sejdinović, predsednik Neodvisnega društva novinarjev Vojvodine.

Izjava