V Grčiji kmetje in upokojenci protestirajo proti vladnim varčevalnim ukrepom, protestnike pa podpirajo tudi delavci privatnega sektorja. Kmetje so v Tesaliji postavili cestno blokado, s čimer so ohromili promet avtoceste, ki povezuje sever in jug države. Izmed varčevalnih ukrepov protestniki izpostavljajo predvsem problematičnost nižanja pokojnin in podvojitev dohodnine za kmete. Nižanje pokojnin bi spravil v revščino še več upokojencev, medtem ko bi za kmete dvig socialnih prispevkov in davkov pomenil izgubo več kot polovice prihodka. Spomnimo, da je Sirizina vlada lansko poletje navkljub rezultatom referenduma sprejela paket varčevalnih ukrepov, ki poleg nadaljevanja ostre varčevalne politike vključuje razprodajo več kot 50 milijard državnega premoženja.    

Predsedniku Kazahstana Nursultanu Nazarbajevu pa očitno več kot 80% sedežev v parlamentu ne zadostuje, saj je razpustil spodnji dom parlamenta in razpisal predčasne volitve, ki bodo predvidoma potekale 20. marca. Pri tem velja omeniti, da so zadnje predsedniške volitve bile lanskega aprila, na katerih je Nazarbajev zmagal s 97,7 odstotki glasov, s čimer si je utrdil svojo 27-letno vladavino v državi. Kazahstan se je zaradi nedavnih premikov v svetovni politični in gospodarski situaciji znašel v krizi. Njegovo gospodarstvo temelji na izvozu nafte in zemeljskega plina, zato so ga padanja cene nafte močno prizadela, kot tudi slabotno gospodarstvo najpomembnejšega trgovskega partnerja, Rusije.

V bližnjem Tadžikistanu so se predstavniki policije v obmejni regiji Khatlon pohvalili, da so v boju proti tujim vplivom in radikalizaciji v lanskem letu obrili 13 tisoč predolgih in neurejenih brad, zaprli 160 prodajaln naglavnih rut ter prepričali 1700 žensk in deklet, naj prenehajo z nošnjo le-teh. Sekularno vodstvo s predsednikom Emomalijem Rahmonom na čelu že od osamosvojitve dalje bije bitko z nedobrodošlimi tradicijami iz sosednjega Afganistana v sicer večinsko muslimanskem Tadžikistanu. Parlament je v septembru prepovedal delovanje edine registrirane islamske politične stranke v državi, prejšnji teden pa storil isto z arabsko zvenečimi osebnimi imeni. Omenjeni zakon čaka le še na podpis Rahmona, poznanega pod uradnim nazivom “Ustanovitelj miru in nacionalne enotnosti Tadžikistana”.

Strah pred islamskimi skrajneži pa je prisoten tudi v Združenih državah Amerike, kjer je bil v Senatu sicer zavrnjen predlog zakona, ki bi poostril nadzor nad tokom beguncev. Po predlogu tega zakona naj bi se med drugim za vsakega begunca zahtevala potrditev, da ne predstavlja grožnje državni varnosti. Predlog zakona je prišel iz vrst republikancev in je bil deležen njihove enotne podpore, iz vrst demokratov pa sta ga podprla le dva senatorja. Ameriški predsednik Barack Obama je septembra sicer obljubil, da bodo ZDA v enem letu sprejele 10 tisoč sirskih in iraških beguncev.

V hramu evropske demokracije se te dni nahaja ekipa Radia Študent. Ugototitve iz zasedanja evropskega parlamenta predstavlja naš novinar Tit Starc.

Izjava

Mednarodni denarni sklad v svojem poročilu izpostavlja pozitiven učinek javne potrošnje za begunce na bruto domači proizvod držav gostiteljic. Poročilo hkrati izraža tudi skrb za dobrobit beguncev, saj poudarja pomen zaposlitve za njihovo integracijo v družbo. Da bi do le-te begunci prišli nekoliko lažje, predstavniki Mednarodnega denarnega sklada predlagajo implementacijo začasnih ukrepov v državah EU, ki bi med drugim omogočale tudi plačanje beguncev pod minimalno plačo. Poročilo predloge upravičuje z  raziskavami, ki kažejo na višjo brezposelnost in nižje plače migrantov v primerjavi z večinsko populacijo.  

V Makedoniji in Srbiji policisti tožijo državo za poravnavo zamujenih obveznosti. Po ocenah policijskih sindikatov je v obeh državah vložilo tožbo približno 24 tisoč policistov, pri čemer jih je približno dve tretjini iz Srbije. Skupno število policistov je sicer zaupen podatek, kljub temu pa sindikati ocenjujejo, da je v sodnem procesu proti državi vpletena slaba polovica pripadnikov policije. Po navedbah policijskih sindikatov pa makedonska in srbska država pri policiji ne varčujeta le na plačah, ampak tudi na dodatkih za hrano in opremo. Srbska in makedonska policija sta zaradi begunske krize še dodatno obremenjeni, kar se pozna tudi na večjem številu neizplačanih nadur.

Po treh mesecih politične krize je moldavski parlament izglasoval novo vlado s Pavlom Filipom iz proevropske Demokratične stranke Moldavije na čelu. V zadnjem tednu so na ulicah Kišnjeva potekali številni protesti - večinoma v organizaciji proruske opozicije, nekateri pa tudi pod vodstvom nove protikorupcijske stranke Dostojanstvo in resnica. Le-ti so se nadaljevali tudi med glasovanjem, ko se je del protestnikov spopadel s policijo ter vdrl v parlament. Opozicija poziva k predčasnim volitvam, na katerih bi glede na raziskave javnega mnenja zmagala proruska opozicija. Protestniki novega premierja vidijo kot nelegitimnega, saj prihaja iz stranke članice vladajoče koalicije pod vodstvom Valeriuja Streleța, ki je po masovnih protestih zaradi počasnega odkrivanja nepojasnjenega izginotja milijarde dolarjev iz moldavskih bank v letu 2014 dobila nezaupnico oktobra lani.

Danska nevladna organizacija za zaščito potrošnikov Forbrugerrådet Tønk je izdala peticijo, s katero želi evropske odločevalce opozoriti na posledice TTIP glede zmanjšanja standardov kozmetičnih izdelkov na evropskem trgu. Za več informacij smo povprašali Clausa Jørgensena iz omenjene organizacije.

Izjava

Več o tem v današnjem OFFsajdu.

Računsko sodišče je predstavilo ugotovitve revizije o delovni obveznosti učiteljev, izvedeni na štirih osnovnih šolah. Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ministrstvo osnovnim šolam za opravljanje nalog učiteljev letno izplača preko devet milijonov evrov dodatnih sredstev. Evidentiranje prisotnosti, sistem nadomeščanj in doprinos ur, ki jih učitelji koristijo v času dopustov, je namreč neurejen in od šole do šole različen. Posledično naj bi nekateri učitelji prejemali dodatna plačila za povečan obseg dela kljub temu, da ni bilo možno ugotoviti, ali so sploh opravili svoje redno delo. Vesel je napovedal, da ni nujno, da se bodo z revizijami ustavili pri osnovnih šolah. Ministrstvo ima sedaj devetdeset dni časa, da izpelje vse popravljalne ukrepe.

OFF sta pripravila vajenec Klemen in Antun