V Venezueli je prišlo do novih protestov. V glavnem mestu Caracas je namreč tisoč protestnikov nasprotovalo napovedani šolski reformi, ki jo vidijo kot socialistično indoktrinacijo. Prav tako so protestirali proti nedavni odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča, ki je zahtevalo vnaprejšnjo prijavo protestov oblastem. Ob manku prijave so sicer zagrožene sankcije razpustitve protestov. Protesti v Venezueli so bili deležni večkratnih kritik vpliva Združenih držav, ki ameriške sanje tamkajšnjega srednjega razreda izrablja v korist večanja svojega vpliva.

Protesti zoper zakon, ki omejuje svobodo protestiranja, se razvijajo v Egiptu. Več sto protestnikov je v soboto nenapovedano marširalo pred predsedniško palačo v Kairu, kjer so izrazili nasprotovanje zakonu, ki zahteva predhodno prijavo protestov. Protestniki so prav tako zahtevali izpustitev peščice ljudi, ki so zaradi kršenja omenjenega zakona zaprti za obdobje treh let. Ta pravni akt je namreč imel namen pomiritve razmer po padcu predsednika Mohameda Morsija in Muslimanske bratovščine, katere 683 članov je bilo zaradi nasilnega protestiranja deležnih smrtne obsodbe. Egiptovska zakonodaja prav tako nadaljuje z omejitvijo protestov in večanjem sankcij z nadaljnjimi zakoni, ki kot terorizem ohlapno opredeljujejo vsako grožnjo nacionalni uniji, preprečitvi vpeljavanju zakonov ali škodovanju ekonomiji.

S protestniki se ponovno uspešno spopada tudi tajvanska vlada. Tokrat se je z vodnimi topovi odzvala na skupino demonstrantov, ki nasprotujejo dokončanju četrtega jedrskega reaktorja. Potem ko se jih je v nedeljo zbralo več tisoč, je vlada sicer razglasila, da bo načrte začasno zaustavila, a to za tiste, ki zagovarjajo popolno zaustavitev projekta, ni dovolj. Njihov glavni argument je dejstvo, da je javno mnenje nadaljnji širitvi jedrske dejavnosti nenaklonjeno. Tako želijo, da se vlada odzove na želje prebivalcev in prekine gradnjo. Problem izkoriščanja jedrske energije v Tajvanu je predvsem v tem, da država leži na območju, kjer je možnost potresov zelo velika, in marsikomu se zdi tveganje pri tem preveliko, predvsem v luči nesreč, kot je bila japonska Fukušima.  

V Južni Afriki danes beležijo dvajsetletnico prvih demokratičnih volitev, ki so končale apartheid. Predsednik Jakob Zuma vidi v teh dveh desetletjih napredek predvsem v zagotovitvi elektrike in sanitarij velikemu delu prebivalstva ter večanju pravic žensk. Kljub temu je danes Južna Afrika precejšnje leglo korupcije, ki ima vzvod predvsem v delovanju trenutne vlade.

Že vsakodnevne zaostritve razmer v Ukrajini se nadaljujejo. V petek je bilo s strani proruskih separatistov zajetih osem članov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki so bili v Ukrajini na opazovalni misiji. Ti so v stavbi ukrajinske varnostne službe zadržani kot talci zaradi domnevnih sabotažnih akcij po navodilih ukrajinske vlade, za predajo zajetih talcev pa proruske sile zahtevajo izpustitev zaprtih protestnikov. Od evropskih ujetnikov, ki so sicer po nedavnih medijskih posnetkih deležni nenasilne obravnave, je bil zaradi zdravstvenih težav izpuščen švedski poslanec. Medtem Rusiji preti napoved stopnjevanja sankcij s strani Evropske unije in držav članic G7.

Hkrati pa razmere v Donecku vse bolj dobivajo podobo ponovitve procesa priključitve Krima in Sevastapola. Vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin je že napovedal referendum, ki naj bi ga izvedli 11. maja. Soledar, mesto na omenjenem območju, je bilo zaradi tam nahajajoče se velike količine arzenala orožja sicer tarča novih spopadov.

V Makedoniji opozicijska stranka zavrača volitve in njene izide, po katerih sedanja konzervativna Demokratska stranka Nikole Gruevskega ostaja na čelu vlade. Te so bile namreč po obtožbah socialistične opozicije nedemokratične, zaradi česar zavračajo tako predsedniške kot parlamentarne volitve, kjer vodilna stranka sicer ni dobila absolutne večine. Temu v podporo so tudi poročanja lokalnih prič in organizacije CIVIL, ki poročajo o družinskem glasovanju, propagandi vladajoče stranke med volilnim molkom. Prav tako obstajajo pričevanja pritiskanja na volivce s strani vladajoče stranke, še posebej na koristnike socialnih podpor in ostalih nedemokratičnih tehnik.

V Srbiji pa je svojo potrditev doživela desnosredinska vlada, ki jo vodi stranka SNS, novi predsednik vlade pa je njen vodja Aleksander Vučić. Dejal je, da bo njegova poglavitna naloga približevanje Evropski uniji. Poleg tega se je zavezal, da bo končal tratenje denarja s strani vlade in močno razvil zasebni sektor. Želi si, da bi bila zaposlitev v zasebnem sektorju za Srbe bolj mikavna kot delo v državnem aparatu.

Vrhovno sodišče je razsodilo nelegitimno privatiziranje parkirišča v Gotski ulici s strani podjetij Tristan deventajst in Giposs. Omenjeni podjetji sta namreč lani skušali odtujiti javno površino preko postavljanja parkiriščnih zapornic in zaračunavanja uporabe parkirnega prostora. Tega pa različni sumljivi akterji niso počeli le na izredno neciviliziran način in mimo pravne države, ampak tudi z ustrahovanjem lokalnih prebivalcev, ki so se temu uprli. Po zmagi na okrajnem sodišču je sedaj tudi vrhovno sodišče razsodilo v prid stanovalcem.

OFF je pripravil vajenec Tit.