Po celotnem Čilu so včeraj potekale nove množične demonstracije za dosego bolj pravičnega in kvalitetnega javnega šolstva v državi. Udeležilo se jih je nekaj deset tisoč študentov, dijakov in osnovnošolcev ter učiteljev in staršev, z 48-urno stavko pa se jim je pridružilo tudi 80 delavskih organizacij. Demonstracije potekajo že od maja lani, vmes je bilo sicer nekaj zatišja, zadnjih nekaj mesecev pa se je boj spet radikaliziral. Prejšnji mesec je tako prišlo do nekaj bližnjih srečanj s policijo, trenutno pa je pod okupacijo dijakov 9 srednjih šol. Čilski šolski sistem, ki je v veliki meri privatiziran, je dobil temelje svoje sedanje oblike v času neoliberalne politike diktatorja Augusta Pinocheta (izg. pinočeta), ki je prišel na oblast z državnim udarom leta 1973.

Zapriseženi mesojedci se bodo morali navaditi na bolj zelenjavno prihodnost, pravijo vodilni znanstveniki na področju vode. Ljudje trenutno pridobimo 20 odstotkov beljakovin iz živalskih izdelkov, kar pa se bo moralo znižati na le 5 odstotkov, da bomo lahko nahranili 2 milijardi ljudi več kot danes - toliko jih namreč pričakujejo do leta 2050. Razlog naj bi bil pomanjkanje vode, saj je trenutni trendi porabijo preveč za vzdržno kmetijstvo v prihodnosti. Nedavna študija mednarodnega inštituta za vodo v Stockholmu namreč pravi, da bi z zanesljivim sistemom trgovanja s hrano lahko leta 2050 vzgojili dovolj hrane za svetovno populacijo zgolj, če omejimo delež živalskih izdelkov na pet odstotkov.

Opozorilo sicer prihaja ravno v času, ko se mednarodna konfederacija za iskanje trajnostnih rešitev za revščino – Oxfam in Združeni narodi pripravljajo za možno svetovno prehransko krizo. Cena žitaric, kot sta koruza in pšenica, se je na svetovnih trgih od junija letos zvišala že za skoraj 50 odstotkov, zaradi suše v Združenih državah in Rusiji ter slabših monsunskih padavin v Aziji. Iz podobnih razlogov se v Sahelu zato že več kot 18 milijonov ljudi spopada z resnim pomanjkanjem hrane. Po napovedih Oxfama naj bi imel skok cen uničujoče posledice predvsem v državah v razvoju, ki so močno odvisne od uvoza hrane, kot so Latinska Amerika, severna Afrika in Bližnji vzhod. Samopreskrba z žiti je tudi v Sloveniji majhna, saj je bilo že leta 2009 približno polovico porabljenega žita uvoženega, v celoti pa smo odvisni od uvoza soje in sladkorja.

Najvišje sodišče v Ukrajini je zavrnilo pritožbo nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko na razsodbo nižjega sodišča, ki jo je zaradi zlorabe oblasti obsodilo na sedem let zapora. Timošenkova je bila lani oktobra obsojena na sedem let ječe, ker je leta 2009 z Rusijo sklenila pogodbo o dobavi plina, ki naj bi bila za Ukrajino slaba. Nekdanja premierka je v domovini tako izčrpala vse pravne poti, zato se je obrnila še na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Proti Timošenkovi poteka tudi sodni proces zaradi domnevne utaje davkov.

Muslimani, ki živijo v Nemčiji, so ogorčeni nad kampanjo, ki jo je sprožil nemški Antiradikalizacijski center, ustanovljen letos na ministrstvu za notranje zadeve. Kampanjo sestavljajo plakati, na katerih so slike štirih zagorelih mladeničev, nad njimi pa napis „Vermisst“, prevedeno „izginuli“. Pod sliko pa je napis. Na eni od različic tako piše, citiramo: „To je naš sin Ahmed. Pogrešamo ga, ker ga več ne prepoznamo. Zaprl se je vase in iz dneva v dan postaja vse bolj radikalen. Bojimo se, da ga bomo popolnoma izgubili in da se bo pridružil religioznim fanatikom in terorističnim skupinam“, konec citata. Plakati torej na zelo očiten način sugerirajo, da mladi vse bolj pogosto padajo pod vpliv islamskega ekstremizma. O kakšnih vzrokih ne duha ne sluha.

Namestnik premierja Velike Britanije in predsednik druge največje britanske koalicijske stranke Liberalnih demokratov Nick Clegg se zavzema za vpeljavo izrednega davka na najbogatejše. Kot pravi Clegg, bi se z njim izognili naraščajočim socialnim razlikam, ki jih povzroča še trajajoča gospodarska recesija. Dodatnemu davku na bogate, ki bi sicer veljal le do izboljšanja ekonomskih razmer, pa nasprotuje sovladajoča Konzervativna stranka, ki nič kaj presenetljivo trdi, da bi takšen ukrep bogate odgnal iz države.

Tehnična vlada italijanskega premiera Maria Montija je pretekli mesec izdala dekret, s katerim se je zavezala zmanjšati število pokrajin. Kakšna naj bi bila konkretna reforma se zaenkrat še diskutira, vendar je ena od realnih možnosti, da se ukine tudi Tržaško in Goriško pokrajino, kar pa slovenski manjšinski skupnosti ni po godu. Na včerajšnji seji v Devinu je Stranka slovenske skupnosti opozorila na nevarnosti, ki bi jih ukinitev prinesla. Zakaj se z reformo ne strinjajo nam je povedal Julijan Čavdek, goriški pokrajinski tajnik Slovenske Skupnosti:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Pokrajinska reforma je sicer del varčevalnih ukrepov vlade v Rimu. Zakaj je tudi v tem kontekstu sprememba nesmiselna je podal mnenje Čavdek:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Za konec še novica za mlajše poslušalce Radia Študent. Pred dobrima dvema urama se je pod organizacijo Javnega zavoda Mladi zmaji začel festival „Zakon je biti mlad!“. Potekal bo za Bežigradom med Puhovo in Trebinjsko ulico, in sicer danes do sedmih zvečer in jutri med poldnevom in prav tako sedmo večerno. Več o festivalu nam je povedal direktor zavoda Vojko Vavpotič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Oba dneva pa bo organiziran tudi dobrodelni bolšji sejem, na katerega lahko prinesete odvečne predmete. Denar od prodaje se bo zbiral za družino v stiski.