Turčija je zaradi kritik ofenzive v sirskem Afrinu ukazala aretacijo 17 ljudi. Med njimi je tudi Serpil Kamalbay, ena od vodij opozicijske Ljudske demokratske stranke, krajše HDP, ki odkrito nasprotuje ofenzivi in podpira Kurde. Drugi vodja stranke, Selahattin Demirtas, je zaradi domnevnih povezav s Kurdi zaprt. Turške oblasti so po začetku operacije pred tremi tedni napovedale, da bodo aretirale vse, ki bodo ofenzivo kritizirali ali ji nasprotovali. Do sedaj so zaradi protestov pridržali več kot 600 ljudi.

Poleg dodatnega pritiska na Kurde in njihove zaveznike se je turška vlada odločila za poostren nadzor nad internetom. Nadzorni organ, ki trenutno bdi nad radiem in televizijo, bo po sprejetju novega zakona dobil dodatna pooblastila in bo lahko nadzoroval tudi internetne vsebine. Opozicijski Republikanska ljudska stranka in Ljudska demokratska stranka sta nova pooblastila označili za cenzuro.

Egipt je začel z vojaško operacijo na polotoku Sinaj. Namen operacije je iz Sinaja, delov Nilove delte in Zahodne puščave pregnati skupine, ki jih egiptovska vlada označuje za teroriste in kriminalce. Vojska je na Sinaj poslala večjo skupino vojakov in obvestila bolnišnice, naj se pripravijo na povečano število ranjencev. V televizijskem nagovoru je predstavnik vojske tudi pozval prebivalce, naj “nemudoma prijavijo prisotnost vsakršnih elementov, ki ogrožajo varnost in stabilnost države.” Na polotoku spopadi med islamističnimi skupinami in vladnimi silami potekajo že več let, od leta 2014 so tam razglašene izredne razmere. V zadnjih letih so tam delujoče oborožene skupine izvedle več napadov, zadnjega novembra 2017.

Gambija se je ponovno pridružila Commonwealthu, skupnosti narodov Združenega kraljestva in njegovih nekdanjih kolonij. Iz Commonwealtha je Gambija izstopila leta 2013, saj so britanske oblasti vztrajno kritizirale njenega nekdanjega voditelja Yahyja Jammeha. Gambija je v času njegovega vodenja veljala za avtoritarno, redno so zapirali in preganjali politične nasprotnike. Iz države je bil po 23 letih pregnan lani. Gambija je v zadnjem letu sprejela več ukrepov za dvig priljubljenosti v mednarodni skupnosti, ponovno je pristopila tudi k Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

Ravno to sodišče je Filipine obvestilo, da bo tožilstvo začelo s predhodno preiskavo vojne proti drogam, v kateri je od leta 2016 umrlo več tisoč ljudi. Tožilka Fatou Bensouda je povedala, da je namen preiskave ugotoviti, ali so bili storjeni zločini zoper človečnost in ali ima sodišče sodno pristojnost. Preiskava bo trajala več let, v tem času bo tožilstvo zbiralo dokaze in ugotavljalo, ali je do zločinov prišlo in ali so dovolj resni, da se lahko z njimi ukvarja Mednarodno kazensko sodišče. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je napovedal, da bo s sodiščem sodeloval, vendar meni, da to le zapravlja čas in sredstva. Duterte je vojno proti drogam začel leta 2016 po zmagi na predsedniških volitvah, ko je prebivalce pozval, naj ubijajo odvisnike in preprodajalce drog. Enako je ukazal tudi policiji. V zadnjih 19 mesecih naj bi na Filipinih umrlo več kot deset tisoč ljudi.

Evropska investicijska banka, krajše EIB, bo v izgradnjo čezjadranskega plinovoda investirala 1,5 milijarde evrov. Projekt, znan pod angleško kratico TAP, bo povezal Italijo, Albanijo in Grčijo in je del večjega projekta Južni plinski koridor. TAP predstavlja zadnji del tega koridorja, ki bo  zemeljski plin iz Azerbajdžana prek Turčije dostavljal v Evropo. Projekt naj bi zmanjšal odvisnost od zemeljskega plina, ki v Evropo prek Ukrajine prihaja iz Rusije. Odločitev EIB ostro kritizirajo okoljske organizacije, saj menijo, da bo plinovod  povečal izpuste toplogrednih plinov. Skrbi jih tudi, da se bo zaradi plinovoda uporaba zemeljskega plina v Evropi podaljšala in posledično ne bodo izpolnjene zaveze iz Pariškega sporazuma. TAP naj bi zaživel leta 2020 in deloval do leta 2070. Evropa bi za dosego ciljev iz Pariškega sporazuma morala prenehati z uporabo fosilnih goriv do leta 2035.

Južno od kavkaških plinskih polj, v Iranu, pa je predsednik Hasan Rouhani javno podprl načrt dezinvesticij Iranske revolucionarne garde. Iranska revolucionarna garda, poseben oddelek vojske, ki je zadolžen za obrambo vrednot islamske revolucije, ima namreč v lasti obširen portfelj podjetij, med drugim v bančništvu, gradbeništvu, telekomunikacijah in naftni industriji. Uradnih podatkov o njegovem obsegu ni, ocene pa se gibljejo okoli ene tretjine celotnega iranskega gospodarstva. Poleg želje po večji vlogi zasebnega sektorja iransko oblast v načrtu dezinvesticij revolucionarne garde žene tudi želja po ohranitvi ugleda te institucije, ki se sooča z obtožbami o koruptivnih poslih, v zadnjih mesecih pa je bilo več vpletenih v to poslovno mrežo aretiranih.

V Pjongčangu so se z otvoritveno slovesnostjo začele zimske olimpijske igre. Prvi dan iger je zaznamovalo srečanje med južnokorejskim predsednikom Moon Jae-inom in sestro severnokorejskega voditelja Kim Jong-una Kim Yo-jongje. Yo-jongje je prva predstavnica severnokorejske vladajoče družine, ki je po koncu korejske vojne leta 1953 obiskala Južno Korejo. V soboto naj bi se sestala še na kosilu. Letošnje olimpijske igre sicer predstavljajo mejnik v odnosih med Korejama. Severnokorejske športnike je tako ob prihodu v olimpijsko vas pozdravila himna, predvajanje katere je v Južni Koreji prepovedano. Koreji bosta imeli tudi skupno reprezentanco v ženskem hokeju.

OFF je pripravila vajenka Pia.