OFF direktne linije

Objava poročila ameriškega zveznega ministrstva za pravosodje o rasizmu v vrstah lokalne policije in posledični odstop načelnika mestne policije, Thomasa Jacksona, je na ulicah ameriškega mesta Ferguson znova obudil proteste, ki sicer sporadično potekajo že vse od lanskega avgusta. Med protesti je pred policijsko postajo v Fergusonu prišlo do streljanja, pri čemer naj bi bila ustreljena dva policista. S težjimi poškodbami, a izven smrtne nevarnosti, sta bila že pripeljana v bolnišnico.

Temnopolto prebivalstvo Fergusona so razburile ugotovitve preiskave ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je potrdila njihova večmesečna opozarjanja, da so žrtve sistematičnega policijskega nasilja. Zaradi ugotovitev, ki statistično potrjujejo, da policija v Fergusonu najraje aretira, preiskuje in kaznuje pripadnike afroameriške skupnosti, so poleg načelnika lokalne policije - Jacksona, ki se je sprva odstopa branil, odstopili tudi policijski nadzornik lokalne policije, John Shaw, dva lokalna policista in sodnika. Ameriški minister za pravosodje, Eric Holder, je po objavi poročila napovedal ureditev razmer v Fergusonu, med mogočimi ukrepi pa ne izključuje niti razpustitev lokalne policije. V njej so, pomenljivo, sicer zaposleni le trije temnopolti policisti.  

Če v Fergusonu bela policijska oblast stik s temnopoltim prebivalstvom še vedno ohranja posredno preko policijske palice, pa se napredek kaže pri stiku s Kubo, s katero bodo Američani po telefonu znova lahko komunicirali direktno. Kot je sporočilo kubansko državno telekomunikacijsko podjetje Etecsa, je bila namreč med državama po 15-ih letih ponovno vzpostavljena direktna telefonska linija, kar naj bi olajšalo, predvsem pa pocenilo, medsebojno komunikacijo.

Do zdaj so ZDA in Kuba telefonsko komunicirale preko tretje države, kar je bilo seveda povezano s številnimi nevšečnostmi in predvsem visokimi cenami klicev. Dogovor naj bi po navedbah telekomunikacijskih podjetij iz obeh držav pripomogel tudi k izboljšavi telekomunikacijske infrastrukture. Prav v tem vidijo svojo poslovno priložnost številna ameriška telekomunikacijska podjetja; zaenkrat sta vzpostavitev direktne telefonske povezave s Kubo napovedala dva, ko pa bo ta zaživela in ko bodo posodobitve zajele tudi internetne povezave, kar obljubljajo politiki v obeh državah, bo interesentov za poglobljeno sodelovanje še več. Vzpostavitev direktne telefonske linije je sicer prvi konkretni korak po decembrski napovedani otoplitvi odnosov med Kubo in ZDA.  

21 humanitarnih organizacij je vsled še hujših humanitarnih razmer v Siriji objavilo skupno poročilo, v katerem ostro kritizirajo Varnostni svet Združenih narodov in mu pripisujejo odgovornost za nastale razmere. Po mnenju človekoljubnih organizacij, med katerimi so denimo britanski Oxfam, Norveški svet za begunce in organizacija Zaščitimo otroke, je mednarodna skupnost s svojim nedelovanjem humanitarno krizo v Siriji le še poglobil. Več o tem pa tiskovna predstavnica za bližnji Vzhod pri Norveškem svetu za begunce.  

izjava

Humanitarne organizacije Varnostnemu svetu Združenih narodov očitajo tudi, da ni uspel z impelemntacijo treh resolucij o Siriji, ki jih sprejel lani.

izjava

Na očitke 21-ih humanitarnih organizacij se je odzval visoki predstavnik Združenih narodov za begunce, Antonio Guterres, ki je toplo vodo pogrel z opombo, da bi sirska humanitarna kriza zahteva globalno podporo, pomoč državi pa namesto tega upada.  

Pripadnikom iraških vladnih in pridružnih sil je po desetdnevnem obleganju uspelo vstopiti v mesto Tikrit. Po navedbah iraške vojske je vladnim silam najprej uspelo zasesti predel Kadisijah v središču mesta, do danes pa naj bi svoj nadzor uspeli razširiti na 75 odstotkov mesta. Borci Islamske države so na iraško ofenzivo odgovorili najprej z bombnimi napadi na mesto Ramadi v provinci Anbar, kasneje pa še z razstrelitvijo strateško pomembnega mostu severno od mesta. Most je predstavljal eno redkih cestnih povezav čez reko Tigris, pri njegovi razstrelitvi pa so bili poškodovani tudi naftovodi, ki povezujejo največjo iraško rafinerijo s kurdskimi ozemlji. Da bi zaustavili ofenzivo iraških vojaških vladnih sil, ki so se ji v ofenzivi na Tikrit v začetku marca pridružili borci šiitskih milic, prostovoljci in pripadniki elitnih iranskih sil, so pripadniki sunitske milice že pred časom razstrelili edini most na območju mesta, ki so ga z bliskovito akcijo zasedli junija lani.

Organizacija Novinarji brez meja je sprožila široko operacijo, s katero želijo doseči 9 deblokado cenzuriranih spletnih strani v enajstih državah, med njimi tudi na Kitajskem, v Rusiji, Savdski Arabiji in Bahrajnu. Cenzurirane spletne vsebine nameravajo Novinarji brez meja v sklopu večmesečne akcije, imenovane “Kolateralna svoboda”, deblokirati s pomočjo spletnih gigantov tipa Microsoft, Google in Amazon, ki so organizaciji ponudili strežnike, na katerih bodo že prej kopirane cenzurirane sporne vsebine. Blokada strežnikov računalniških gigantov bi po mnenju Novinarjev brez meja škodovala tudi samim državam, zato ima po njihovem mnenju zaobitev cenzure precej večje možnosti. Med enajstimi državami, ki se jih bodo Novinarji brez meja lotili, se, poleg omenjenih, nahajajo še Uzbekistan, Turkmenistan, Kuba, Veitnam, Združeni arabski emirati in Iran.   

Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je z današnje seje umaknil predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva. Po mnenju članov odbora predlog, ki ga je vložila SDS, ni dovolj celovit, vladi pa naložil, naj najprej pripravi analizo tega področja in potem primeren zakon. H konkretni analizi področja pripravništva so pozvali tudi v sindikatu Mladi plus, ki predlogu zakona nasprotujejo in so že pred časom predlagali njegov umik. Podobno stališče zavzemata tudi Mladinski svet Slovenije in Študentska organizacija Slovenije.

V Piranu se na drugem brezdomskem kongresu srečujejo strokovni delavci, prostovoljci in vsi, ki se ukvarjajo s socialno ranljivimi skupinami. Na tokratnem kongresu udeleženci v skladu z letošnjo temo - brezdomstvo kot realnost družbenega vsakdana, razpravljajo tudi o novih oblikah in pojavih brezdomstva. Več o tem Bojan Kuljanac, predstavnik društva Kralji ulice in eden od organizatorjev kongresa.

izjava