OFF dogovorov

OFF dogovorov

Aktualno-politična novica
7. 10. 2016 - 15.00
 / OFF

Po poletju politične krize bo Hrvaška v prihodnjih dneh dobila novo vlado. Zmagovalna stranka Hrvatska demokratska zajednica, krajše HDZ, se je z stranko Most uspela dogovoriti o koalicijski pogodbi. Most bo dobil štiri ministrstva v vladi, ki jo bo vodil predsednik HDZ Andrej Plenković. Mostu pripada tudi mesto podpredsednika vlade, stranki pa se bosta izmenjavali pri predsedovanju Saboru. Prvi dve leti bo to mesto zasedal predsednik Mosta Božo Petrov, ki je bil v dosedanji vladi Tihomirja Oreškovića podpredsednik vlade. Vlada bo imela 85 poslancev v 151 članskem Saboru, kar ji zagotavlja udobno večino.

Medtem ko se spopadi v sirskem mestu Alep nadaljujejo, pod okriljem Organizacije združenih narodov poteka nov poskus za dosego premirja v obleganem mestu. Posebni odposlanec za Sirijo Steffan de Mistura je predložil nov predlog za razrešitev humanitarne krize v mestu, v katerem je več kot četrt milijona civilistov ujetih med bojnimi črtami. Predlaga, da bi borci uporniških skupin imeli možnost odložiti orožje in zapustiti mesto, v zameno pa bi ruske in sirske sile prenehale z bombardiranjem. De Mistura je pripravljen tud osebno pospremiti borce iz mesta na ozemlje pod uporniškim nadzorom zunaj mesta.

Rusija in Asadova vlada sta izrazili strinjanje s prvim delom predloga, ne pa tudi s prekinitvijo letalskega bombardiranja. Predlog odposlanca spremlja tudi poskus francoske diplomacije. Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault se je včeraj mudil v Moskvi, kjer je poskušal pridobiti podporo za resolucijo varnostnega sveta, ki bi prizemljila letala in uveljavila prekinitev ognja.

Dobitnik Nobelove nagrade za mir je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos, dobil pa jo je za doprinos k dosegu mirovnega sporazuma med Kolumbijsko vlado in uporniško skupino FARC. Odločitev norveškega komiteja, ki ga izvoli norveški parlament, je nemajhno presenečenje, saj so kolumbijski volilci pred dnevi omenjeni sporazum zavrnili na referendumu. Santos je skupaj z voditeljem kampanje za zavrnitev sporazuma in bivšim predsednikom Alvarom Uribom napovedal, da se bo vrnil k pogajalski mizi in poskušal rešiti dogovor.

Letalska industrija je uspela doseči dogovor o omejevanju izpustov oglijkovega dioksida. Dogovor je bil sprejet v okviru mednarodne organizacije za civilno letalstvo, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov in skrbi za pravila v letalskem prometu. Po dogovoru bo morala biti rast izpustov po letu 2020 nevtralizirana z okoljskimi projekti, kot je na primer pogozdovanje. Letalske družbe bodo morale kupiti kupone, s katerimi se bodo financirali zeleni projekti. Dogovor bo obvezen šele od leta 2027 naprej, spoštovanje dogovora v domačih letalskih družbah pa bodo nadzirale posamezne države. Dogovor je podprlo 65 držav, ki so odgovorne za več kot 80 odstotkov letalskih emisij. Letalstvo je bilo izključeno iz pariškega okoljskega dogovora kljub temu, da je na globalni ravni odgovorno za več izpustov kot Nemčija.

Na meji med Bolgarijo in Turčijo je z majhno ceremonijo začela delovati evropska obalna in mejna straža. Ta bo imela za razliko od predhodnice, organizacije Frontex, svojo lastno organizacijo in lasten stalen proračun. Mejna straža bo imela do leta 2020 predvidoma 1000 pripadnikov in proračun več kot 300 milijonov evrov. Pripadniki bodo rekrutirani izmed policistov, ki so jih države že zdaj posvetile skupnemu varovanju meja. Mejna straža tako predstavlja predvsem stalno poveljniško strukturo. Njenemu proračunu ne bodo prispevale zgolj države Evropske unije, ampak tudi Švica in Norveška, ki sta članici schengenskega območja.

Katalonski regionalni parlament je potrdil razpis referenduma o neodvisnosti. Oblasti centralne vlade v Madridu sicer vztrajajo, da Katalonija nima pravne podlage za izvedbo takšnega referenduma. Katalonski predsednik Charels Puigdemont je povedal, da se je pripravljen pogajati o tem, ali bo referendum pravno obvezujoč ali ne, da pa bo v vsakem primeru izveden. Ustavno sodišče, ki je konec lanskega leta razveljavilo poskus katalonske vlade, da bi začela s secesijo, je naznanilo, da bo odločalo o tem, ali bo ukrepalo proti katalonskemu parlamentu.

V finančnih novicah odmeva ponoven padec britanskega funta. Padec se je zgodil ponoči, ko so bile odprte zgolj azijske borze. V dveh minutah je tečaj padel za več kot šest odstotkov, nato pa je kmalu pridobil večino izgubljene vrednosti. To je vsaj desetkrat večji premik, kot bi bilo običajno. Razlog za tako gibanje tečaja ni jasen, verjetno pa je pomemben faktor prispevalo avtomatsko visokofrekvenčno trgovanje, kjer računalniki sklepajo kupčije hitreje kot to zmorejo ljudje. V zadnjem času so podobni nepojasnjeni premiki vedno bolj pogosti. V zadnjem letu je računalniška napaka povzročila podoben dogodek v trgovanju z južnoafriškim random, novozelandskim dolarjem, leto prej pa pri trgovanju z zlatom. 

Znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je bil včeraj ustanovljen Sindikat prekarcev. Njegova naloga naj bi bila zastopstvo delavcev, zaposlenih v neregularnih oblikah dela. Zaradi specifičnosti svojega članstva, ki svojega dela ne opravlja 9na enem prostoru, na primer v tovarni, temveč je veliko bolj razdrobljeno, naj bi sindikat največ svoje pozornosti namenil terenskemu delu in agitaciji prekariata v različnih panogah. Več je na današnji novinarski konferenci povedal Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev.

Izjava

Več o tem pa v Kultivatorju ob petih.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.