Francija ponovno podaljšuje izredno stanje za dva meseca, s čimer naj bi oblasti poskrbele za varnost na Euro 16 nogometnem turnirju in letni kolesarski dirki Tour de France. Podaljšano izredno stanje policiji še vedno daje pooblastila za izvajanje hišnega pripora brez odobritve sodišča, policija pa ne bo več imela pooblastil za hišne racije brez sodnega naloga. Spomnimo, da v Franciji velja izredno stanje že od lanskega novembra kot odgovor na pariške napade, ki so med drugim služili tudi kot povod za povečano delovanje NATO-vih sil na Bližnjem vzhodu.

Predstavniki zveze NATO so potrdili, da bo zveza povečala prisotnost svojega ladjevja v Sredozemskem morju. Ladjevje naj bi ustavljalo tihotapce z ljudmi, delovati pa naj bi pričelo šele, ko bo dokončno rešeno vprašanje, kaj storiti z rešenimi begunci. Za nadzor nad libijsko begunsko potjo se zavzema Italija, ki je v Rimu predstavnikom več kot 40 afriških držav predlagala finančno pomoč Evropske unije, v zameno pa bi afriške države morale poostriti nadzor nad mejami.

Turški parlament je sprejel ustavno reformo, ki dopušča odvzem poslanske imunitete. Ta je že bila odvzeta 138 poslancem, pri čemer jih večina izhaja iz opozicijskih vrst. Kot smo že poročali v včerajšnjem Off-u, je ukrep najbolj prizadel poslance kurdske stranke HDP, ki so sedaj lahko obtoženi simpatiziranja z Delavsko stranko Kurdistana, ki je označena za teroristično organizacijo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se zbližuje z nacionalistično stranko Yisrael Beiteinu, ki v izraelskem političnem prostoru zavzema najbolj militantno držo do palestinskega vprašanja. Vodji stranke Avigdroju Liebermanu je premier ponudil položaj obrambnega ministra, poteza pa je del širših prizadevanj premierja, da utrdi položaj vladajoče koalicije z vključevanjem novih partnerjev, saj ima koalicija trenutno le dva glasova več od opozicije. Dosedajšnji  izraelski minister za obrambo Moshe Yaalon [izg. Moše jaalon] se je odzval z odstopom s položaja. Yaalon in Netanjahu sta se sprla glede primernosti nedavne izjave izraelskega generala, ki je nekatere elemente v izraelski družbi primerjal s tistimi v nacistični Nemčiji. Zadnji spor pa je le pokazatelj globjega razhajanja med bolj pragmatičnim Yaalonom, ki se je zavzemal tudi za normalizacijo odnosov z ZDA in vedno bolj ekstremnim Netanjahujem, ki vedno težje ohranja mednarodno podporo.

Mednarodni denarni sklad je odobril 4,8 milijarde evrov vreden program posojil Iraku. Irak bo sredstva dobival tekom naslednjih treh let v zameno za proračunske reze in dvige davkov. Iraški proračun je v zadnjih dveh letih prizadel strm padec cen nafte. V letošnjem letu bo pričakovan proračunski primankljaj dosegel približno 15 milijard evrov, kar predstavlja 12 odstotkov državnega bruto domačega proizvoda.

Tsai Ing-wen, vodja centristične Demokratične progresivne stranke, je prisegla kot predsednica Tajvana. Stranka se zavzema za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, namerava pa tudi dosledno izvajati tako imenovano politiko ene Kitajske. Po tej politiki obstaja le ena kitajska država, v mednarodnih političnih odnosih pa pomeni, da so formalni diplomatski odnosi z Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko oziroma Tajvanom medsebojno izključujoči. Ob mejah s Tajvanom pa so se mudile tudi kitajske oborožene sile, saj so v dobrodošlico novi predsednici v bližini Tajvana izvajale vojaške manevre z živim strelivom.

Tone Peršak je postal novi minister za kulturo, s tem pa je prevzel funkcijo bivše ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ki je odstopila konec aprila. Peršakovemu imenovanju je nasprotovala le poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kjer so nenadoma izkazali skrb za bivšo ministrico Mlakar in ji stopili v bran.  

OFF brez izjave je pripravil vajenec Klemen.