V zračnih napadih na dve sirski bolnišnici je umrlo najmanj 19 ljudi. Prvi napad, najverjetneje ruskega porekla, je zadel bolnišnico v mestu Azaz, kjer trenutno potekajo spopadi med tako imenovano zmerno islamistično opozicijo in pretežno kurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami. V napadu je umrlo 10 ljudi, najmanj 30 je ranjenih. Drugi napad, prav tako ruskega izvora, pa je zadel bolnišnico v mestu Maaret al-Numan v provinci Idlib, ki jo delno upravlja mednarodna organizacija Zdravniki brez meja. Umrlo je najmanj devet ljudi, omenjena organizacija pa je napad označila kot namerno uničenje zdravstvene infrastrukture, saj v okolici ni uporniških položajev.

Že tretji dan obstreljevanje Sirije oziroma njenih delov pod nadzorom pretežno kurdskih Sirskih demokratičnih sil nadaljuje tudi Turčija. Uradni razlog je napad Kurdov na turško obmejno stražarnico, kar Kurdi zanikajo, pa tudi če je res, je odziv rahlo pretiran. Turški premier Ahmet Davutoglu je danes namreč dejal, da Ankara ne bo dovolila, da mesto Azad pade v roke Kurdov, in v tem primeru obljubil najbolj ostro reakcijo za ponovno zavzetje mesta. Podobno je zagrozil tudi glede nedavno zavzete letalske baze Minagh, za katero je obljubil, da jo bo Turčija z letalskimi napadi naredila za neuporabno, če se Kurdi ne umaknejo. S tem se je Turčija tudi uradno postavila na stran fronte al-Nusra, lokalne izpostave Al Kaide, ki je pred tem nadzorovala mesto in letalsko bazo.

Zaradi skrajnih stališč je Al Nusra podobno kot Islamska država izključena iz vseh mirovnih pogovorov o Siriji, zato so se na dejanja Turčije odzvale tudi zahodne države. Združene države Amerike, Francija in Evropska unija so Turčijo pozvale k prenehanju obstreljevanja Kurdov, vendar so pri svojih odzivih na agresivno in predrzno turško politiko precej sramežljive in zvezanih rok, saj tiranski turški predsednik Redžep Tajip Erdogan še vedno ostaja ključni evropski partner za blokiranje beguncev, evfemistično poimenovano “reševanje begunske krize.” Zaradi kršitve suverenosti, ki jo predstavljajo turški napadi, se je sicer Združenim narodom že pritožila tudi sirska vlada. Več o tej temi pa v Offsajdu ob petih.

V luči minulih groženj Savdske Arabije, da bodo s svojimi zračnimi in morda tudi kopenskimi silami posredovali v Siriji, je zanimiv začetek največje vojaške vaje v njihovi zgodovini. V vaji, poimenovani Severni grom, bo sodelovalo dvajset držav, njen uradni namen pa je pokazati, da je Savdska Arabija s svojimi bratskimi državami pripravljena na vse izzive ter vzdrževanje miru in stabilnosti v regiji.

Izraelska vojska nadaljuje z okupacijo Palestine in pripadajočimi poboji. Med vikendom je tako v treh ločenih incidentih na Zahodnem bregu ubila tri najstnike in še dva mlada fanta. Pri mestu Jenin je vojska streljala na dva petnajstletnika, ki naj bi v mimovozeča vozila metala kamenja in ob prihodu vojske potegnila orožje. Po poročanju očividcev je sicer vojska v najstnika streljala, tudi potem ko sta že ranjena ležala na tleh. Še enega najstnika so ustrelili, ker naj bi nekega vojaka poskušal zabosti, smrti dveh dvajsetletnikov pa je botrovala nošnja sumljive vrečke. Ko jima je vojska naročila, naj jo izpustita, sta iz nje potegnila, navajamo, “improvizirano avtomatsko orožje”, kar koli naj bi to že bilo, zaradi česar sta bila na mestu ustreljena. V vseh opisanih incidentih ni bil ranjen noben vojak. V zadnjem valu nasilja je bilo od lanskega oktobra ubitih že 176 Palestincev, večinoma najstnikov, pa tudi 27 Izralecev.

Oblasti v indijskem delu pokrajine Kašmir so v nekaterih delih mesta Srinagar, največjega v regiji, razglasile policijsko uro. Protesti, ki spremljajo že pet dni trajajočo splošno stavko nekaterih separatističnih in propakistanskih elementov družbe, so se namreč včeraj sprevrgli v spopade, v katerih sta dva civilista umrla. Stavka in protesti so del vsakoletnega upora prebivalstva ob obletnicah usmrtitev dveh vidnih kašmirskih političnih aktivistov Maqboola Bhatta in Afzala Guruja. Indijske oblasti so v skladu s standardnim postopanjem v takšnih primerih tudi aretirale voditelje organizacij, ki vodijo proteste. Opiše Zafar Khan iz kašmirske organizacije Jammu and Kashmir Liberation Front

Izjava se nahaja v posnetku.

Več o dogajanju v Kašmirju pa v Južni hemisferi v sredo.

Na svoj račun je z opazko, uperjeno proti svojim rabljem, po dolgem času prišel grški premier Aleksis Cipras. Opozoril je namreč, da Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija zamujata z oceno njegovih varčevalnih ukrepov, predvsem pokojninske reforme. Po njegovem mnenju je razlog globoko nestrinjanje med dvema deloma Trojke, zaradi česar so ogrožena pogajanja o reformnem programu. Mednarodni denarni sklad je namreč že pred časom grozil, da ne bo sodeloval v tretjem programu dodatnega kreditiranja Grčije, njihov šef za Evropo Poul Thomsen pa vseskozi svari pred preoptimističnim obravnavanjem Grčije, saj je ta še vedno na robu izstopa iz evroobmočja. Nič kaj optimistični sicer niso Grki, ki so minuli teden množično protestirali proti reformam, za katere Cipras čaka pohvalo svojih ocenjevalcev.

Voditelji držav Višegrajske skupine, to je Poljske, Češke, Madžarske in Slovaške, so se s kolegoma iz Bolgarije in Makedonije danes sešli v Pragi. Pred četrtkovim srečanjem Sveta Evropske unije bodo govorili o načrtu zaustavitve beguncev v primeru sesutja šengenskega sistema ali izključitve Grčije iz njega. V tem primeru bi namreč radi, da se meja Grčije z Bolgarijo in Makedonijo zapre, begunci pa ne pridejo v Evropsko unijo. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer včeraj voditelje omenjenih držav pozvala, naj na lastno pest ne načrtujejo rezervnega sistema nadzora evropskih meja.

Predsednik tričlanskega predsedništva Bosne in Hercegovine Dragan Čović je pri nizozemskem zunanjem ministru Bertu Koendersu, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, vložil uradno prijavo za članstvo v tej veličastni združbi. Koenders je prošnjo pospremil z besedami veselja, ker je Bosna znova na reformni poti, Čović pa je kot cilj izpostavil status kandidatke v prihodnjem letu. Rahlo cinično se je odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini. V času, ko je Evropska unija preizpraševana od znotraj, ji namreč daje občutek odgovornosti, saj evropski sosedi kažejo toliko energije in pripravljenosti za pridružitev ter trdo delo v smeri prilagajanja svojih držav evropskim standardom.

Po včerajšnjih napovedih, da bo danes Avstrija begunce sprejemala le še na Šentilju, zavračala vse tako imenovane ekonomske migrante in na treh koroških mejnih prehodih uvedla šengenski nadzor, se danes ni zgodilo nič od tega. Avstrija je namreč potrdila, da strožjega režima še niso začeli izvajati, vendar pa konkretnih zadev niso želeli komentirati, saj naj bi vlada podrobne načrte predstavila jutri. Proti uvajanju šengenskega nadzora se sicer najglasneje repenčijo avstrijski kapitalisti. Gospodarska zbornica je namreč napovedala, da bo avstrijsko gospodarstvo v tem primeru letno izgubilo najmanj milijardo evrov.

Avstralska policija se od včeraj lahko pohvali z novim rekordnim zasegom droge. Cariniki so namreč zasegli 190 litrov tekočega amfetamina, ki so ga en kitajski in trije hongkonški državljani želeli v državo pretihotapiti zavajajoč, da gre za silikonske vložke za nedrčke. Dodatnih 530 litrov droge je bilo nato odkritih še v nekem skladišču v Sydneyju, iz česar bi lahko skupno naredili približno pol tone visoko kvalitetnega metamfetamina. Vrednost tega bi na avstralskih ulicah dosegla skoraj milijardo ameriških dolarjev.