Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je naznanil opustitev vrste ukrepov, ki jih je komisija do zdaj nameravala predlagati Evropskemu parlamentu. Gre za predloge zakonov, ki bi evropskim državam nalagali zmanjšanje zdravstvenih tveganj zaradi onesnaženja zraka in povečanje deleža recikliranih odpadkov. Slednji predlog je predvideval 70 odstotno reciklažo vseh odpadkov do leta 2030. Poleg tega je bil umaknjen tudi predlog zakona, ki bi porodniški dopust s polnim plačilom podaljšal s 14 na 20 tednov. Predlogi imajo sicer visoko podporo v Evropskem parlamentu, nasprotujejo pa jim nekatere posamezne države.

A evropska komisija ni vedno pripravljena prisluhniti željam držav, sploh pa ne njihovim državljanom. Grški parlament bo v prihodnjih mesecih skušal izvoliti predsednika države. Če poslancem to v treh poskusih ne uspe, pa sledijo predčasne parlamentarne volitve. Leva koalicija Siriza je napovedala, da ne bo podprla nobenega kandidata. Zahtevano dvotretjinsko oziroma v zadnjem poskusu tripetinsko večino bo s sistematičnim bojkotom Sirize in še bolj radikalne socialistične koalicije Neodvisnih demokratov težko zagotoviti.

Prestrašen zaradi možnosti predčasnih volitev in morebitne zmage radikalnejše opcije je predsednik Evropske komisije, Jean Claude Juncker, izrazil mnenje, da bi na vrhu države raje videl znane obraze, in opozorilo: “mislim, da Grki, ki živijo težko življenje, zelo dobro vedo, kaj bi napačen volilni rezultat pomenil za Grčijo in Eurocono”.

Franciji in Italiji je Juncker sicer dal nekaj več časa za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, a rezi zato niso nič manj boleči. Proračun za prihodnje leto predvideva zmanjšanje financiranja znanosti in višjega ter visokega šolstva za 136 milijonov evrov. To je spodbudilo protestni shod v Parizu, poimenovan marš znanosti, na katerem se je zbralo več tisoč protestnikov. Protestniki tudi opozarjajo, da so francoske znanstvene in izobraževalne institucije že dlje časa podhranjene. Infrastruktura je zato razpadajoča in bi v prihodnjih desetih letih po besedah organizatorjev potrebovala 20 milijard evrov vložkov, da bi jo dvignili na ustrezno raven.

Neuradno se kot posledica protesta že pričakuje vrnitev 70 milijonov sredstev univerzam. A kot pojasni Patrick Lemaire, soorganizator protesta, bi se to lahko zgodilo na račun raziskovalnega sektorja:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Zahteve organizatorjev protesta pa so sledeče:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Na ulicah so tudi italijanski sindikati. Od premijeja Mattea Renzija zahtevajo ukinitev reform trga dela, ki predvidevajo lažje odpuščanje. To naj bi, če sledimo neoliberalni mantri, poskrbelo za večjo zaposlenost. Sindikati, ki poleg omenjene reforme nasprotujejo tudi rezom v javni sektor, so organizirali stavko v več kot 50 mestih po Italiji.  Reforme podpirata tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska unija, ki od Italije pričakuje upoštevanje striktnih omejitev proračunskega primanjkljaja.

Proračunske bitke pa so se zaključile v Združenih državah Amerike. Tam težava sicer ni bila v organiziranem delavstvu, temveč v političnih razprtijah v ameriškem kongresu. Ta je letos, v nasprotju s prejšnjimi leti, uspel državni proračun sprejeti celo pred rokom. S tem so se izognili zaprtju vlade, kot se je to zgodilo lansko leto. Proračun je bil sprejet šele, ko so na poziv ameriškega predsednika demokratski predstavniki popustili pri svojih zahtevah. Pogovori o dodatnih spremembah se bodo nadaljevali v januarju.

Po tem ko so se začeli vrstiti pozivi k vložitvi obtožnic proti vrhu ameriške obveščevalne agencije CIA se je oglasil bivši direktor te agencije John Brennan. Krivdo za uporabo mučenja je prevalil na nižje častnike. CIA naj bi bila nepripravljena na naloge, ki so ji bile zadane in ni imela zadostnega nadzora nad nekaterimi zasliševalci, ki naj bi se zaradi pomanjkanja izkušenj posluževali tehnik, ki niso bile odobrene s strani državnega vrha. Prisluhnimo njegovi včerajšnji izjavi:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

S terorizmom se na svoj način spopadajo tudi na Kitajskem. Oblasti v mestu Urumči, prestolnici avtonomne ujgurske regije na zahodu Kitajske, so prepovedale nošnjo burk in nikabov, torej tistih islamskih ženskih oblačil, ki prekrivajo celoten obraz. Ujgurski muslimani sicer tradicionalno prakticirajo zmernejšo obliko islama, tudi vseprekrivajoče obleke niso del tradicionalne ujgurske oprave. Nadomeščajo jih barvita in bolj odprta pokrivala. V zadnjih letih pa se ujgursko prebivalstvo zaradi politik kitajskih oblasti postopoma radikalizira. Komunistična partija zato nošnjo po novem prepovedanih oblačil označuje kot znak povezav s tujimi ekstremisti. Del iste politike je prepoved vožnje z javnim prometom za moške z dolgimi bradami v nekaterih mestih.

Brazilsko državno tožilstvo je vložilo obtožnice zoper 35 ljudi, domnevno vpletenih v korupcijsko shemo v državnem naftnem podjetju Petrobras. Obtoženi so sodelovanja pri kanaliziranju profitov od prodaje nafte preko številnih gradbenih in drugih podjetij. Del teh sredstev naj bi na koncu romal v žepe državnega političnega vrha, predvsem vladajočo Delavsko stranko. Šlo naj bi za 400 milijonov, pridobljenih z napihovanjem pogodb, vrednih 4 milijarde dolarjev. Tako prejšnji predsednik Lula de Silva kot zdajšnja predsednica Dilma Rousseff vpletenost zanikata.

Korupcijske afere, ki vključujejo najvišji državni vrh že dlje časa razburjajo tudi slovensko javnost. Naš najslavnejši politik v zaporu oziroma po mnenju nekaterih politični zapornik, Janez Janša, bo po današnjem sklepu Ustavnega sodišča začasno izpuščen iz zapora na Dobu. Ustavni sodniki so se namreč odločili, da bi z nadaljnjim izvrševanjem zaporne kazni nastale težko popravljive, škodljive posledice. Odločitve glede njegove ustavne pritožbe v primeru Patrija še niso dosegli, do njene razglasitve pa bo Janša svoboden državljan in bo lahko brez potrebnega dovoljenja nadzornikov na Dobu obiskoval seje državnega zbora strankarskih organov.

Off sta pripravila Zwitter in vajenec Jernej, sledijo kulturne novice.