Nemški poslanci so sprejeli resolucijo, s katero turški otomanski pokol Armencev leta 1915 opredeljujejo kot genocid. Resolucijo so predlagali krščanski demokrati, socialni demokrati in zeleni. Turčija trdi, da je bil pokol, v katerem je umrlo od 800 tisoč do 1,5 milijona ljudi, zgolj običajna posledica vojne. Turčija tudi svari pred škodo dvostranskim odnosom med Berlinom in Ankaro. Premier Binali Yildrim je izjavil, da glasovanje ne bo vplivalo na dogovor med Evropsko unijo in Turčijo o reševanju begunske krize. Armenske organizacije na drugi strani pozdravljajo potezo nemškega parlamenta.

Evropski svet je odobril 500 milijonov evrov posojila Tuniziji. Posojilo je del širšega programa, v katerem sodelujeta še Mednarodni denarni sklad z 2,6 milijarde evrov in Svetovna banka s 4,5 milijarde evrov. Sredstva bodo sproščali postopno tekom naslednjih dveh let in pol, skupek teh posojil pa predstavlja skoraj četrtino državnega proračuna v istem obdobju. Pogoji vključujejo ohranitev demokratične oblasti in ukrepe za znižanje državnih izdatkov, ki naj bi vključevali reformi državne uprave in davčnega sistema. Svetovna banka zahteva tudi reforme v smeri privatnemu sektorju prijaznejšega okolja. Posojilo Evropske unije morata potrditi še Evropski parlament in komisija.

Evropska unija in Združene države Amerike so podpisale sporazum o varstvu podatkov, ki si jih delijo organi pregona. Ta uvaja varovalke pri zbiranju osebnih podatkov državljanov za namen preiskovanja zločinov ter zagotavlja pravno varnost za hitro in učinkovito sodelovanje pri boju proti kriminalu, vključno s terorizmom. Sporazum ni pravna podlaga za prenos osebnih podatkov v Združene države Amerike, ampak zgolj dopolnjuje ukrepe za varstvo podatkov. Evropska unija in ZDA medtem nadaljujeta tudi s pogovori o sporazumu Privacy Shield, ki bi ameriškim tehnološkim podjetjem omogočal prenos podatkov o uporabnikih na strežnike v ZDA. Po nasprotovanju temu sporazumu s strani organizacij za varstvo podatkov je svoje nasprotovanje nedavno podal tudi uradni organ Evropske unije, zadolžen za to področje, Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Sporazum naj namreč ne bi vključeval zadovoljivega varovanja podatkov.

Hrvaška je umaknila veto od pristopnih pogajanj med Srbijo in Evropsko unijo. 7. aprila so hrvaški predstavniki na srečanju Sveta Evropske unije vložili veto na mnenje Evropske komisije, da je Srbija pripravljena na odprtje triindvajsetega pristopnega poglavja, ki zadeva pravo in človekove pravice. Skrbelo jih je obravnavanje hrvaške manjšine v Srbiji in pristojnost srbskih sodišč, da sodijo za vojne zločine, ne glede na to, kje v bivši Jugoslaviji so se zgodili, s čimer bi lahko sodili hrvaškim državljanom. Srbski premier Aleksander Vučić je to potezo označil za izsiljevanje. Veto so umaknili s pogojem, da bo Srbija obravnavala vojne zločine nediskriminatorno in s sodelovanjem okoliških držav.

Po ustavnih spremembah prejšnji teden v Tadžikistanu, ki utrjujejo moč Emomalija Rahmona in onemogočajo bivšo največjo opozicijsko islamistično stranko, so danes na doživljenjsko ječo obsodili dve bivši vodji te stranke. Zaprli so tudi 11 drugih članov. Obtožili so jih poskusa državnega udara septembra 2015. Takrat so prepovedali Islamsko renesančno stranko, teden po tem pa so se zgodili spopadi med pripadniki te stranke in policijo, v katerih je umrlo več ljudi.

Odbor Državnega zbora je potrdil predlog novele Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Ta uvaja novo kategorijo plačilnih računov, tako imenovane osnovne plačilne račune. Ti bodo ponujali točno določen nabor storitev, njegovo odprtje pa bodo morale nuditi vse banke v Sloveniji pod nediskriminatornimi pogoji. Posluževali se jih bodo lahko tisti, ki jim banke ne želijo odpreti bančnega računa, ker to zanje ni dobičkonosno, ali tisti, ki si računa zaradi visokih stroškov poslovanja z banko ne morejo privoščiti. Podrobnosti predloga novele zakona predstavi Dušan Verbič, član Odbora za finance in monetarno politiko.

Izjava

Pove tudi, katere storitve vključuje osnovni plačilni račun.

Izjava

Skupščina Odvetniške zbornice Slovenije je po javnem neodobravanju zaradi arbitrarnega dviga vpisnine v odvetniški imenik z 2.500 evrov na 9.000 evrov to po včerajšnji izredni seji znižala na 3.000 evrov. Dvig je naletel na kritične odzive. V Novi Sloveniji so pred prvomajskimi prazniki v Državni zbor vložili novelo Zakona o odvetništvu, po kateri bi se vpisnina omejila na višino povprečne bruto plače. Po oceni vlade je ta novela neskladna z ustavno opredelitvijo odvetništva kot samostojnega poklica in je zato predlagala dopolnila, po katerih bo vpisnino v imenik odvetnikov določal statut zbornice. Tega sprejema skupščina zbornice, a ga potrjuje ministrstvo. Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek je v primeru vplivanja na vpisnino že napovedal uporabo vseh pravnih sredstev, saj naj bi bila zaradi določanja vpisnine neki stanovski organizaciji, ki je samostojna po ustavi, sporna tako predlog Nove Slovenije kot dopolnila vlade. Čeprav ni jasno niti, od kje številka 2.500 evrov, so zvišanje vpisnine za dodatnih 500 evrov argumentirali z usklajevanjem z inflacijo, saj se vpisnina ni dvignila od leta 2003. Lahko samo upamo, da bodo podobno logiko kje uporabili tudi pri usklajevanju plač.