Libijske vojaške enote so po sedmih mesecih boja zavzele zadnje predele mesta Sirte, ki so bili še pod nadzorom Islamske države. Mesto, zavzeto v začetku lanskega leta, je bilo najpomembnejše središče Islamske države izven Bližnjega vzhoda. Njeni borci se nahajajo še v nekaterih predelih Libije, Sirte pa je bilo zadnje mesto, ki so ga v Libiji še nadzorovali.

Južnokorejska državna komisija za pravično trgovanje je izjavila, da bo podala ovadbo proti petim vodjem Volkswagnove južnokorejske enote in zahtevala oglobitev podjetja za slabih 32 milijonov dolarjev. Razlog za ovadbo je zavajajoč oglas o izpustih vozil. Ta vozila prikazuje kot okolju prijazna in v skladu s standardi onesnaževanja. Volkswagen je septembra letos že priznal uporabo programov, ki ponarejajo rezultate testov za onesnaženje.

Mjanmarsko ministrstvo za imigracije je sporočilo, da svojim državljanom ne bo več izdajalo dovolilnic za delo v sosednji Maleziji. Odločitev sledi govoru malezijskega premierja Najiba Razaka na večtisočglavem protestu v nedeljo v glavnem mestu Malezije. V njem je izjavil, da mjanmarska voditeljica  Aung San Suu Kyi dovoljuje genocid nad rohingijsko manjšino.

V sosednji Tajski je obrambni minister napovedal preiskavo proti novinarju BBC, avtorju članka o osebnem življenju novega tajskega kralja. Novinar je obtožen žaljenja monarha, saj je objavil podrobnosti o njegovih treh zakonskih zvezah, ki so se končale z ločitvijo. Novica je na internetu že cenzurirana, po tajskem zakonu pa je žaljenje monarha kaznivo z do petnajst let zaporne kazni.

V Evropo. Angela Merkel je bila ponovno izvoljena na čelo nemške krščansko-demokratske stranke CDU. Z 89,5-odstotno podporo znotraj svoje stranke bo tako lahko že četrtič kandidirala za kanclerko na volitvah naslednje leto. Visoko podporo je pridobila tudi s spremembo retorike. Obljubila je namreč delno prepoved burke in nikaba v Nemčiji.

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da mora država plačati kompenzacije energetskim družbam. Leta 2011 je namreč vlada Angele Merkel odločila, naj se vse jedrske elektrarne zaprejo do leta 2022. Po razsodbi sodišča vladi sicer ne bo treba plačati kompenzacij za razlastitev, temveč zgolj za investicije, vložene pred odločitvijo o zaprtju. Nemški Bundestag bo tako moral do junija 2018 pripraviti plan kompenziranja, kar bi po ocenah sodišča zgolj za največjo družbo E.ON pomenilo več sto milijonov evrov.

Evropska komisija je trem bankam - JPMorgan Chase, Crédit Agricole in HSBC - naložila plačilo kazni v skupni vrednosti slabih 500 milijonov evrov, s čimer se je zaključila obsežna preiskava evropskega bančnega sektorja. Ta je v preteklosti zaradi podobnih razlogov štiri banke že stala milijardo in pol evrov. Bankam očitajo sodelovanje in izmenjavo občutljivih podatkov glede določanja cen vrednostnih papirjev, vezanih na obrestno mero evra, s čimer naj bi kršile evropsko protimonopolno zakonodajo.

Poročilo nevladne organizacije Eurodad iz Bruslja razkriva, da se je število tajnih davčnih sporazumov med Luksemburgom in multinacionalkami v manj kot dveh letih povečalo za petdeset odstotkov. V aferi Luxleaks je bilo leta 2014 razkrito, da je Luksemburg med letoma 2002 in 2010 s korporacijami podpisal okrog 340 skrivnih sporazumov, ki so jim omogočili izogibanje plačevanja davkov v nacionalne blagajne. Nova analiza podatkov iz držav članic Evropske unije in Norveške je odkrila kar 1444 skrivnih sporazumov. Študija Evropskega parlamenta ocenjuje, da so ti sporazumi Evropsko unijo stali 70 milijonov evrov davčnih prihodkov letno.

V Makedoniji je skupina nevladnih organizacij za opazovanje volitev Mi odločamo! na tiskovni konferenci izjavila, da volilni spisek še vedno vsebuje imena ljudi, ki ne obstajajo. Policija, na katero so prebivalci naslavljali pritožbe zaradi napačnih imen, registriranih na njihovih naslovih, je te napotila na dolgotrajne birokratske postopke in ni ukrepala. Opazovalci volitev naj bi tudi prejeli pritožbe ljudi, ki so bili na volilnem seznamu, tik preden je bil ta zapečaten, nato pa so iz njega izginili. Vladajoča stranka VMRO DPMNE sicer zanika, da bi volilni spisek vseboval tako imenovane fantomske volivce. Več opiše Ljupčo Risteski z Univerze Cirila in Metoda v Skopju.

Izjava

Spisek se je zapečatil prejšnji teden, pred splošnimi volitvami, ki se bodo odvile to nedeljo. Zato se spisek ne more več spreminjati. Razloži Risteski.

Izjava

Novice iz Slovenije

Z 51 glasovi za in 26 proti je Državni zbor znova potrdil Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2017 in 2018, na katerega je Državni svet izglasoval veto. Potrdile so ga tri koalicijske stranke, proti pa so bile SDS, NSi in ZL. Po mnenju nasprotnikov naj zakon ne bi predvidel ustreznega financiranja občin, omejeval naj bi uskladitev pokojnin ter invalidskega, starševskega in otroškega dodatka. Proračun naj bi bil neusklajen in sprejet brez zakonskih osnov. Komentira Luka Mesec iz Združene levice:

Izjava

Off sta pripravili vajenka Tina in Zala.