Švicarji so na referendumu z slabimi 62imi odstotki zavrnili predlog o omejitvi preseljevanja iz držav Evropske Unije oziroma o temu, da bi državljani določali število Evropskih priseljencev. Švicarji so glasovali o predlogu Švicarske Ljudske Stranke, ki nasprotuje imgracijam in tesnejšem povezovanju z Evropsko Unijo, o prekinitvi Sporazuma z Evropsko Unijo o prostem pretoku ljudi z leta 1999. Predlogu so nasprotovali sindikati in vlada, katera je opozarjala, da bi eno-stranska prekinitev tega sporazuma povzročila zamrznitev vseh ostalih dogovorov z Evropsko Unijo. Na referendumu tudi uvedli možnost plačanega dvetedenskega očetovega dopusta, medtem, ko so plačan 14 tedenski porodniški dopust, uvedli že leta 2005. Do sedaj so bili namreč novo-pečeni očetje opravičeni le do enega dneva plačanega dopusta. Z tesno večino 50,1 odstotkov glasov, pa so potrdili nakup novih bojnih letal v vrednosti 5.6 miljard Evrov s katerimi poskuša vlada posodobiti floto vojaških letal. Šlo se je za drugi Referendum o nakupu vojaških letal v zadnjih letih; leta 2014 so volilci zavrnili za pol cenejši projekt modernizacije vojaškega letalstva

Pogajanja med Sudanom in Združenimi državami Amerike o Sudanskem priznanju Izraela so končala – za zdaj neuspešno. Sudanski premier Abdula Hamdok je v novinarski konferenci zatrdil da ne namerava normalizirati odnosov z Izraelom kakor jih je Bahrajn in Združeni Arabski Emirati, v zameno za odstranitev z Ameriškega seznama »držav katere podpirajo terorizem.« Premierovo mnenje je namreč, da morata biti te dve politični zadevi ločeni. Ker se Sudan nahaja na temu seznamu, mu je preprečeni dostop k posojilom iz tujine. Država trpi predvsem zaradi inflacije in padca vrednosti njene valute. ZDA je Sudan vpisala na seznam teroristčnih držav zaradi sumov, da je prejšnja vlada pod vodstvom Omara Al Bašira, ki je bila lani odstavljena podpirala Hamas in Hezbollah. Po poročanju New York timesa, je na teh pogajanjih Sudan tudi zavrnil Ameriški predlog o finančni pomoči v višini 800 miljonov dolarjev v zameno za priznanje Izraela. Teh 800 miljonov naj bi skupaj plačale Združene države Amerike in Združeni arabski emirati, okrog 10 miljonov pa naj bi prispeval Izrael.

Ameriški predsednik Donald Trump je kot zamenjavo za sodnico Vrhovnega sodišča Ruth Bader Ginsborg predlagal Amy Cony Barrett. Barrett je bila zadnje tri leta sodnica Prizivnega sodišča v Chicagu, pred tem pa profesorica prava. Na sodišču je konsistentno odločala v skladu z konzervativnimi stališči glede splava, Obaminega Zdravstvenega zakona, svobodi veroizpovedi, in Migrantske zakonodaje. Med drugim nasprotuje pravici za splav in homoseksualnim porokam, ki jih je v ZDA pred pet leti omogočila prav odločitev Vrhovnega sodišča. Republikanci, kateri imajo večino v Senatu so že napovedali, da imajo potrebno število glasov za njeno potrditev, kar nameravajo izvedeti pred novemberskimi volitvami. Medtem jih opozicijski Demokrati le nemočno pozivajo, da naj upoštevajo lastno pravilo glede nominiranja sodnikov v volilnem letu z leta 2016. Takrat so Republikanci ovirali postopek nominacije kandidata, katerega je predlagal predsednik Barack Obama Merrick Garlanda, na podlagi nove Republikanske ideje, da se vrhovni sodnik v volilnemu letu ne imenuje, oziroma da ga imenuje šele novoizvoljeni Senat. Donald Trump je v njegovem mandatu že imenoval dva sodnika Vrhovnega sodišča, in s tem zagotovil trenutno razmerje 5:3 med konzervativnimi in liberalnimi sodniki.

New York times je objavil članek o davčnih poročilih, katera je Donald Trump zadnja dva desetletja pošiljal Davčni upravi, brez da bi jih leta 2016 razkril javnosti, kot je običajno in, kot je storil vsak prejšni predsedniški kandidat. Poročila kažejo da je v preteklosti plačal nično ali pa zelo majhno dohodnino: v letu 2016/2017 je naprimer plačal 640 Evrov. Tako majhno dohodnino je plačeval, ker tako je vsaj zatrdil davčni upravi – so njegova podjetja izgubila ogromno denarja. Ameriški predsednik ima 360 miljonov evrov dolga, poleg tega pa Davčna uprava preiskuje ali je bila 62.5 miljonov evrov vredna davčna olajšava upravičena. Če bo preiskava pokazala, da ni bila, bo upravi dolžan več kot 85 miljonov evrov.

V nedeljo zjutraj so zbruhnili spopadi med Azerbaidžanom in Armenijo na provinci gorski Karabah, ki je znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, vendar je mednarodno ne-priznana država, v kateri živijo Armenci, pod velikim vplivom Armenije. Njen status sproža občasne spore vse do leta 1994, ko sta državi dosegli premirje, in trenutno ureditev v provinci. Armenija je Azerbaidžan obtožila napade na civiliste in prestolnico gorskega Karabaha Stepanakrt, Azerbajdžan pa Armenijo obmejnih napadov. Podobno se države obtožujeta že od prekinitve spopadov leta 1994, vendar se gre tokrat za najhujše spopade od Aprila 2016, kjer je umrlo več kot 200 ljudi.

Azerbaidžanski predsednik Iham Alijev je sedaj razglasil, da je gorski Karabah njihov in uvedel vojaško oblast ter policijsko uro v večjih mestih. Armenija in gorski Kabarah pa sta razglasila vojaško mobilizacijo prebivavstva in vojno stanje. Turški predsednik Erdogan, je poudaril njegovo podporo Azerbaidžanu, Evropska Unija,Združeni Narodi in Združene države Amerike pa so pozvale k prekinitvi spopadov in nadaljevanju pogajan.

Slovenska Vlada je sprejela spremembe pravil glede prehajanja mej. Seznam zelenih in rdečih držav je prilagodila Evropskim višjim standardom, kar je posledično zmanjšalo število zelenih držav. Brez odrejene karantene je vstop v Slovenijo med drugim mogoč iz Cipra, s Poljske, Finske, Latvije in Srbije. Vstop brez karntene ali negativnega testa je sedaj mogoč tudi z vseh držav znotraj Šengenskega območja tudi tistih na oranžnemu seznamu. Še zmerom pa potrebujejo odločbo vsi državljani držav zunaj EU, ki je na oranžnem seznamu, in vsi prebivalci z držav na rdečem seznamu. Vlada je ponovem tudi razdelila dele tujih držav po barvah glede na okuženost. Avstrija in Madžarska sta tako na oranžnem seznamu, Dunaj in Budimpešta pa na rdečemu.