V pretežno krščanskem svetu ta čas ni prostora za resnejšo politično dejavnost, razen tiste v zakulisju, z izjemo delovnega severa in evropskega skrajnega juga. Pretežno protestantska Švedska je v soboto dosegla medstrankarski dogovor, ki bo manjšinski vladi socialdemokrata Stephana Löfvena omogočil nadaljnje vladanje. Tako imenovani Decembrski sporazum, ki naj bi veljal vse do leta 2022, veleva, da levo-sredinska koalicija v letu 2015 vlada na podlagi proračuna, sprejetega s strani opozicije, dasiravno so manjši popravki možni. Nadalje sporazum predvideva, da opozicijske stranke v bodoče potrdijo proračun manjšinske vlade, medtem ko so se socialdemokrati zavezali, da na naslednjih volitvah omogočijo vladavino desne manjšinske vlade, če bi največja desna opozicijska stranka prejela več glasov od socialdemokratov.

Na Švedskem pa del javnosti želi problematizirati tudi vprašanje priseljencev. Ne le na političnem parketu, kar je povzročilo nekajmesečni politični krč, temveč tudi na terenu. Na božični večer je zagorelo v mošeji nedaleč od Stockholma, minulo noč pa je zagorela mošeja v Eslovu na jugu Švedske. Ranjenih ni bilo, predstavnik civilne zaščite pa je po pregledu pogorišča izjavil, navajamo: "Za izbruh tovrstnega požara ni nobene naravne razlage.”

Ostajamo v Evropski uniji. Tej se morebiti obeta prvi naskok leve stranke z izvorno levim programom na čelo neke države, v tem primeru seveda v tretji svet pregnane Grčije. Po tretjem neuspelem glasovanju za mesto predsednika države sledi razpustitev parlamenta in predčasne parlamentarne volitve, na katerih pa bo, vsaj sodeč po javnih anketah, slavila leva Syriza. Da ankete ne zavajajo, kažejo tudi borzni indeksi. Po neuspelem glasovanju so grške delnice padle za 11 odstotnih točk.

V prvem krogu predsedniških volitev v sosednji Hrvaški očitnega zmagovalca ni. Dosedanji predsednik Ivo Josipovič je ob podpori SDP-ja pridobil nekaj več kot 38 odstotkov glasov, nekdanja zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarovič pa ob podpori HDZ-ja nekaj manj kot 38 odstotkov. Presenečenje se pripisuje kandidatu aktivistične skupine Živi zid Ivanu Sinčiću, ki je osvojil dobrih 16 odstotkov glasov. Komentira filozof Žarko Puhovski:

Izjava

Bo Živi Zid v prihodnosti postal del širšega političnega prostora na Hrvaškem? Nadaljuje Puhovski:

Izjava

Drugi krog predsedniških volitev bo potekal 11. januarja.

Ponovnega naskoka na oblast si z volitvami 8. januarja želi tudi aktualni predsednik Šrilanke Mahinda Rajapaksa. Ali bo otoški državi predsedoval še v tretje, pa je po umiku podpore največje muslimanske stranke Muslimanski Kongres negotovo. Ta Rajapaksi očita predvsem vzpodbujanje verskega nasilja, tudi financiranje skrajnih budističnih skupin v boju proti verskima manjšinama, kot so Tamilski tigri, sicer hindujske veroizpovedi, ter drugi največji verski manjšini - muslimanom. Muslimanski kongres je prestopil v opozicijo, poleg verskega nasilja pa problematizirajo ustavne spremembe iz leta 2010, ki predsedniku države dovoljujejo vladati več kot dva mandata zaporedoma, dasiravno so takrat spremembe podprli.

Verske strasti onemogočajo polno politično participacijo tudi v Bahrajnu. Upor večinskega prebivalstva, to je šiitskih muslimanov v letu 2011 proti manjšinskim vladarjem sunitske veje islama, se nadaljuje, kot tudi aretacije članov opozicije. Minuli petek je opozicija protestirala v znak nepriznavanja parlamentarnih volitev prejšnji mesec, dan zatem pa je bil pridržan vodja opozicijske stranke al Wefak Sheikh Ali Salman. Tožilstvo obljublja, da bo obtožnica spisana kmalu, medtem ko Salmanov zagovornik pravi, da ga represivne oblasti obtožujejo vzpodbujanja nasilja nad vladajočimi. Salmanovo pridržanje so podporniki označili kot “nepremišljeno avanturo, ki komplicira varnostno in politično situacijo v državi.”

Zavoljo varnosti pa je Južna Koreja, navkljub nasprotovanju javnosti, ki je bilo pred leti še dovolj glasno, da je preprečilo tak sporazum, podpisala dogovor o izmenjavi tajnih informacij glede Severne Koreje z Japonsko in Združenimi državami Amerike. Javnost moti predvsem podpis dogovora z Japonsko, nekdanjo okupatorko Južne Koreje, s katero do danes niso razrešeni ozemeljski spori. Pentagon sporoča, da je dogovor ključen za primernejše bodoče odzivanje na provokacije Severne Koreje.

Za konec skok v toplo Venezuelo. Največji ponudnik sladoleda v prestolnici Caracas je po pritožbah obiskovalcev, češ da v slaščičarni ni moč dobiti vseh vrst sladoleda - teh je nekaj čez 800 - zaprl vrata. V zapisu trdijo, da bodo spet odprti po sladoledni mrzlici, enkrat sredi januarja, do taktrat pa jim proizvodnjo vseh sladoledov onemogoča pomanjkanje mleka in previsoke cene beline na črnem trgu.