Egiptovska vlada si je z enkratnim plačilom 4 milijard evrov zagotovila kar 30 novih igračk. Francija in Egipt sta namreč podpisala nov dogovor o prodaji reaktivnih lovcev Rafale, s katerimi bo francosko podjetje Dassault oborožilo egiptovsko vojno letalstvo. S tem se bo število omenjenih reaktivcev v egiptovskem arsenalu povečalo na 54. Francoska vlada na kritike na račun egiptovske vlade glede kršitve človekovih pravic odgovarja, da izvoz opreme sodi v okvir strateške in obrambne politike Francije. Čeprav točna številka ni javno znana, naj bi vrednost pogodbe znašala približno 4 milijarde evrov. Plačilo bo poleg odobritve francoska vlada pomagala financirati tudi z 10-letnim posojilom.

V Indiji pa se namesto z orožjem spopadajo z izbruhom koronavirusa. Na resnost izbruha kaže dejstvo, da so zaradi zajezitve koronavirusa ustavili celo državno prvenstvo v kriketu. Skupno število primerov v državi se je sicer povzpelo že na 20 milijonov, polovico katerih so zabeležili v zadnjih treh mesecih. Ob vsem tem strokovnjake skrbi, da v določenih predelih države zdravstveni sistem ne more učinkovito beležiti števila primerov, zato je resnična številka verjetno še bistveno višja. Mnogi za izbruh krivijo vlado, ki jo vodi Narendra Modi, saj naj ta ne bi upoštevala priporočil stroke in bistveno prehitro sprostila ukrepe. 

Boljše novice pa prihajajo iz ZDA, kjer je predsednik Joe Biden sprostil nizke omejitve števila sprejetih beguncev, ki jih je uvedel prejšnji predsednik Donald Trump. Do sedaj je bilo število beguncev, ki so jih sprejele ZDA, namreč omejeno na 15 tisoč. Biden je to omejitev zdaj dvignil na 62 tisoč in napovedal, da bo zvezna vlada razmislila o dodatnih sprostitvah. Joe je sicer sprostitev omenjene kvote napovedal že takoj po volitvah, a naj bi po poročanju notranjih virov pri tem nekoliko okleval zaradi povečanja prehoda južne meje z Mehiko. To odlašanje je močno ujezilo organizacije za pravice beguncev in nekatere demokratske politike, ki so pritiskali na predsednika in ga očitno prisilili, da le sprejme omenjeno odločitev. 

Ameriška administracija pa se trenutno ukvarja še z enim varnostnim in humanitarnim kriznim žariščem, in sicer z umikom ameriških sil iz Afganistana. Čeprav Američani zadane naloge – umika vseh vojakov iz države do 1. maja – letos ne bodo izpolnili, so talibi v zadnjih 24 urah že sprožili več ofenziv na oslabljene državne postojanke. Po poročanju predstavnikov afganistanske vlade je vojski uspelo zajeziti ofenzivo in večino upornikov potisniti na prejšnje položaje, a jasno je, da bodo ob postopnem umikanju ameriških sil ti napadi še močnejši. Težko si je predstavljati, da bodo vladne sile brez izdatne mednarodne pomoči lahko preprečile ponoven prevzem oblasti talibov, ki so jih pred več kot 20 leti zrušile sile mednarodne koalicije pod ameriškim vodstvom.

Po podatkih Banke Slovenije se je v zadnjem letu drastično povečala količina prihrankov slovenskih gospodinjstev. Vrednost prihrankov gospodinjstev na bankah se je prvič dvignila nad 23 milijard evrov, torej za več kot dve milijardi v primerjavi z lani. V Banki Slovenije tako ugotavljajo, da je vlada z nekaterimi ukrepi sicer pomagala ohraniti prihodke gospodinjstev, a so se ti ob strogih ukrepih večinoma stekali v prihranke namesto v potrošnjo. Ob tem napovedujejo, da se bo potrošnja v prihodnjih mesecih ob nadaljevanju sproščanja ukrepov povečala, s čimer bo pripomogla k ponovnemu zagonu gospodarstva. 

Slabše pa je finančno stanje v občini Ankaran, ki je ponovno dobila negativno oceno računskega sodišča. Nepravilnosti so revizorji odkrili na več področjih, na primer v pomanjkljivi pripravi proračunskih dokumentov, nepravilnostih pri razporejanju sredstev in nepravilnostih pri prevzemanju obveznosti. Hkrati so odkrili tudi nepopolne evidence nepremičninskega premoženja občine in neobstoj načrta za razpolaganje z njimi. Seznam nepravilnosti je predolg, da bi ga lahko navedli v celoti, so pa revizorji med pregledom ugotovili, da je občina prek odvetniških in svetovalnih pogodb financirala storitve, ki niso v njeni pristojnosti, pred izplačilom pa ni preverjala pravnega temelja in višine izplačane obveznosti. Na občini se zagovarjajo, da vse mlade občine naletijo na težave z računskim sodiščem in da je to povsem običajno. Računsko sodišče je občini naročilo oddajo popravnega poročila, v katerem morajo dokazati odpravo najdenih napak in – ta del dodajamo v redakciji – da so odrasli.

Za konec pa moramo na žalost poročati še o vandalizmu nad kulturo, s čimer ne mislimo zgolj na pomanjkanje kulturnih novic. Ponoči je namreč nekdo požgal umetniško delo Katharine Cibulke, ene izmed umetnic, ki se trenutno predstavljajo na razstavi v Mestni galeriji Ljubljana. Delo, ki je bilo razstavljeno na pročelju Palače Cukrarna, so navdahnila vprašanja feminizma, predvsem pa iskanje socialne pravičnosti. Naslov dela je Solange [zolAnge], kar v nemščini pomeni “dokler”, osrednje sporočilo, napisano na njem, pa je bilo "Dokler bo upanje, ki ga širimo, močnejše od strahu, s katerim se soočamo, bom feministka". Umetnica ob tem sporoča, da strahopetno dejanje tega upanja ne bo omajalo, v redakciji pa se pridružujemo obsodbi takšnega nasilja nad kulturo.