Milice, povezane z novo libijsko Vlado narodne enotnosti, so dosegle obrobje mesta Sirte. Sirte je glavna baza in največje mesto v Libiji pod nadzorom Islamske države. Ofenzivo vodijo milice iz zahodnega mesta Misrata, ki so do vzpostavitve Vlade narodne enotnosti prisegale zvestobo islamistični vladi v Tripoliju. Od vzpostavitve nove vlade, ki jo tako finančno kot z vojaškimi inštruktorji, specialnimi enotami in deljenjem obveščevalnih podatkov podpira zahod, delujejo pod njenim okvirom.

Ostajamo pri vojni proti Islamski državi. Francosko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v Sirijo napotilo pripadnike specialnih sil. Te naj bi, tako kot ameriške specialne enote, igrale vlogo svetovalcev za koalicijo Sirskih demokratičnih sil in naj ne bi bile vpletene v neposredne spopade proti Islamski državi. V sosednjem iraškem Kurdistanu je sicer prav tako aktivnih 150 pripadnikov francoskih sil.

Sodišče v Papui Novi Gvineji je prepovedalo študentske proteste proti premierju Petru O’Neillu. Prepoved prihaja po tem, ko je policija nasilno zaustavila protestni shod z univerzitetnega kampusa proti parlamentu, o čemer smo že poročali v včerajšnjem OFF-u. Študenti od premierja zahtevajo, da se sooči z obtožbami koruptivnega ravnanja, povezanega z nakazilom več milijonov evrov eni izmed vodilnih odvetniških pisarn v državi.

Po strelskem napadu v Tel Avivu je izraelsko obrambno ministrstvo več kot 80 tisoč Palestincem odvzelo dovoljenje za vstop v državo, ki jim ga je odobrilo za čas ramadana. Izraelske oblasti so tudi odvzele delovna dovoljenja 204 sorodnikom napadalcev, izraelska vojska pa je bila napotena v napadalčevo domačo vas Yatta, kjer Palestincem preprečuje prihod in odhod iz vasi.

Indijski premier Narenda Modi se mudi v Washingtonu, kjer si prizadeva povečati sodelovanje z Združenimi državami Amerike na področju trgovine, obrambe in boja proti podnebnim spremembam. Med drugim je bil podpisan dogovor, da bo ameriško podjetje Westinghouse Electric Company pričelo z gradnjo šestih jedrskih reaktorjev v Indiji. Predsednik ZDA Barack Obama je tudi podprl kandidaturo Indije za članstvo v mednarodni Skupini dobaviteljev jedrskega materiala, kar bi ji olajšalo dostop do tehnologij in surovin, povezanih z jedrsko energijo. ZDA so leta 1998 kot odgovor na indijske poskuse z jedrskim orožjem uvedle sankcije. Leta 2001 so jih preklicali, pet let kasneje pa je bila med državama vzpostavljena direktna jedrska trgovina. Leta 2008 je bil podpisan bilateralni sporazum o miroljubnem jedrskem sodelovanju. Indija ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.

V sosednjem Nepalu življenje hromi stavka, v kateri sodelujejo delavci v javnem in zasebnem transportnem sektorju, zaprte so tudi šole in univerze, prav tako tudi mnoge trgovine. Stavko je sklicala frakcija Komunistične stranke, ki se je poimenovala Komunistična stranka - maoisti in je kritična do desnega ideološkega obrata prevladujoče frakcije Komunistične stranke. S stavko zahtevajo izpustitev tovarišev, ki so bili zaprti ob preteklih protestih. Državi in medijem očitajo, da ignorirajo njihove zahteve in mirne manifestacije, med drugim včerajšnji protestni shod, hkrati pa napihujejo primere nasilja nad stavkokazi. Policija je že aretirala dobra dva ducata organizatorjev stavke.

Gruzijski državljani bodo za zdaj za potovanje po državah Evropske unije še potrebovali vizume, saj so Nemčija, Francija in Italija glasovale proti na sestanku evropskih odposlancev. Za odpravo vizumov mora Gruzija pridobiti soglasje Evropskega parlamenta, ki si ga prizadeva pridobiti pred parlamentarnimi poletnimi počitnicami. Za odpravo vizumov si prizadevata tudi Ukrajina, ki izpolnjuje pogoje Evropske komisije, in Turčija, ki teh pogojev sicer ne izpolnjuje, ima pa močan vzvod zaradi svoje vloge pri nadzorovanju begunske krize in na odpravo vizumov računa oktobra.

Poljski namestnik ministra za kulturo Krzysztof Czabanski je naznanil, da spremembe zakona o medijih ne bodo stopile v veljavo 1. julija, kot je bilo sprva predvideno, saj naj bi bil zakon potreben dodatnega usklajevanja z direktivami Evropske unije. Do konca usklajevanja naj bi veljal začasni zakon, ki pa že uvaja v novem zakonu predvideni državni medijski svet, ki bi nadzoroval javne medije. Medijski svet bi nastavil parlament, pri čemer bi imela največja opozicijska stranka možnost predlagati enega kandidata. Mediji pod nadzorom sveta bi bili dolžni poročati iz vladnega zornega kota in v skladu s “krščanskimi vrednotami in univerzalnimi etičnimi načeli”. Svet Evrope je v mnenju, objavljenem v torek, predlagal več sprememb, ki se dotikajo predvsem politiziranosti medijskega sveta in uredniške avtonomije.

Sindikati javnega sektorja so pred vladnimi prostori organizirali proteste, ki se jih je po navedbah organizatorjev udeležilo nekaj manj kot dva tisoč ljudi. Protesti predstavljajo zaostrovanje odnosov med sindikati in vlado, ki je v drugi polovici maja enostransko prekinila pogajanje s sindikati o odpravi varčevalni ukrepov.